Tegobe odvisnežev
Grozljivi umor novinarja utegne imeti vsaj kakšno koristno posledico za porabnike nafte.
Odpri galerijo
Proračuni največjih držav izvoznic nafte so tesno povezani s ceno črnega zlata. FOTO: AFP
Pred dnevi je država razveselila ljudstvo, ko je spet pocenila gorivo. Cene naftnih derivatov se pač določajo glede na to, koliko stane črno zlato na svetovnem trgu. Nafta pa se je v zadnjih dveh mesecih pocenila za več kot 30 odstotkov. A to, kar je dobra novica za potrošnike, ki smo življenjsko odvisni od izdelkov petrokemične industrije, je pogubno dejstvo za države, ki so življenjsko odvisne od prodaje zakladov, ki se skrivajo pod njihovo površino. Njihovi proračuni so tesno povezani s ceno nafte.
Odločitve, ki jih bo danes in jutri na Dunaju sprejelo 14 članic kartela po imenu Organizacija držav izvoznic nafte skupaj s še desetimi velikimi prodajalkami nafte, zato nikakor ne bodo dobra novica za nas običajne odvisnike, čeprav se našim »dealerjem« ne bo uspelo dogovoriti za tako radikalno zmanjšanje proizvodnje, kakor bi si želeli savdski poglavarji Opeca. Vsekakor pa ne bo nobeno presenečenje, če čez par mesecev slovenski mediji ne bodo več razveseljevali svojega občinstva z mastnimi naslovi o ponovnih pocenitvah goriva, ampak bodo tako kot še pred pol leta ugotavljali, da sta dizel in bencin najdražja v zadnjih nekaj letih.
Nafta je resno geopolitično orožje, ki je učinkovitejše od tankov ali raket. To je na svoji koži občutila zdaj že pokojna Sovjetska zveza, ki jo je v grob popeljal tudi (ali zlasti) orkestriran napad na svetovne cene nafte. A mednarodno prizorišče se je od takrat precej spremenilo, svet je postal bolj »multipolaren«, nekdanji absolutni vladarji na drugi strani Atlantika pa nimajo več takšne moči, da bi lahko usmerjali politiko svojih tesnih zaveznikov v Riadu. S sedanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je svet postal tudi bolj »transparenten«. Ko je pred kratkim zamižal na obe očesi, ko so mu njegove obveščevalne službe dostavile dokaze, da je savdski prestolonaslednik princ Mohamed bin Salman naročil umor novinarja Džamala Hašodžija, je prostodušno priznal, da ga dejstva ne zanimajo, ker je Savdska Arabija zaveznica, ki od ZDA kupuje orožje in zagotavlja nizko ceno nafte na svetovnem trgu.
Če bi veljali osnovni ekonomski aksiomi o ponudbi in povpraševanju, bi cena po Trumpovi odpovedi jedrskega sporazuma z Iranom in ponovni uvedbi sankcij proti tej državi morala zrasti. A ameriškemu predsedniku so »nesebično« pomagali tako Savdijci kot Rusi, ki so v zadnjem času črpali s polno paro. In se s tem streljali v lastno koleno, saj so si naredili luknjo v proračunu.
Če se bodo na Dunaju dogovorili o radikalni omejitvi proizvodnje, ki ji bo sledilo zvišanje cen črnega zlata, Trumpov twitter najbrž ne bo več čivkal tako prijaznih besed o savdskem samodržcu. Mogoče bo začel celo verjeti svojim lastnim obveščevalcem. Najbrž to zveni kot cinizem najhujše vrste, a grozljivi umor novinarja utegne imeti vsaj kakšno koristno posledico za nas vsakodnevne odvisnike.
Odločitve, ki jih bo danes in jutri na Dunaju sprejelo 14 članic kartela po imenu Organizacija držav izvoznic nafte skupaj s še desetimi velikimi prodajalkami nafte, zato nikakor ne bodo dobra novica za nas običajne odvisnike, čeprav se našim »dealerjem« ne bo uspelo dogovoriti za tako radikalno zmanjšanje proizvodnje, kakor bi si želeli savdski poglavarji Opeca. Vsekakor pa ne bo nobeno presenečenje, če čez par mesecev slovenski mediji ne bodo več razveseljevali svojega občinstva z mastnimi naslovi o ponovnih pocenitvah goriva, ampak bodo tako kot še pred pol leta ugotavljali, da sta dizel in bencin najdražja v zadnjih nekaj letih.
Nafta je resno geopolitično orožje, ki je učinkovitejše od tankov ali raket. To je na svoji koži občutila zdaj že pokojna Sovjetska zveza, ki jo je v grob popeljal tudi (ali zlasti) orkestriran napad na svetovne cene nafte. A mednarodno prizorišče se je od takrat precej spremenilo, svet je postal bolj »multipolaren«, nekdanji absolutni vladarji na drugi strani Atlantika pa nimajo več takšne moči, da bi lahko usmerjali politiko svojih tesnih zaveznikov v Riadu. S sedanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je svet postal tudi bolj »transparenten«. Ko je pred kratkim zamižal na obe očesi, ko so mu njegove obveščevalne službe dostavile dokaze, da je savdski prestolonaslednik princ Mohamed bin Salman naročil umor novinarja Džamala Hašodžija, je prostodušno priznal, da ga dejstva ne zanimajo, ker je Savdska Arabija zaveznica, ki od ZDA kupuje orožje in zagotavlja nizko ceno nafte na svetovnem trgu.
Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman in ruski predsednik Vladimir Putin med nedavnim vrhom voditeljev skupine držav G20 v Buenos Airesu. FOTO: Mikhail KLIMENTYEV / AFP
Če bi veljali osnovni ekonomski aksiomi o ponudbi in povpraševanju, bi cena po Trumpovi odpovedi jedrskega sporazuma z Iranom in ponovni uvedbi sankcij proti tej državi morala zrasti. A ameriškemu predsedniku so »nesebično« pomagali tako Savdijci kot Rusi, ki so v zadnjem času črpali s polno paro. In se s tem streljali v lastno koleno, saj so si naredili luknjo v proračunu.
Če se bodo na Dunaju dogovorili o radikalni omejitvi proizvodnje, ki ji bo sledilo zvišanje cen črnega zlata, Trumpov twitter najbrž ne bo več čivkal tako prijaznih besed o savdskem samodržcu. Mogoče bo začel celo verjeti svojim lastnim obveščevalcem. Najbrž to zveni kot cinizem najhujše vrste, a grozljivi umor novinarja utegne imeti vsaj kakšno koristno posledico za nas vsakodnevne odvisnike.
