Odprto pismo za obilne, zdrave pridelke

Vsako leto se že v februarju začne prodaja semenskega krompirja, ko je zemlja še prehladna.
Fotografija: Semenski krompir, ki je v skladiščih že februarja, začne prezgodaj kaliti, saj ga v večjem delu Slovenije ne bo mogoče saditi pred aprilom.  Foto Shutterstock
Odpri galerijo
Semenski krompir, ki je v skladiščih že februarja, začne prezgodaj kaliti, saj ga v večjem delu Slovenije ne bo mogoče saditi pred aprilom.  Foto Shutterstock

Naslavljam ga na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijski inštitut in Tržni inšpektorati RS.

Že nekaj let zapored me moti dogajanje pri prodaji semenskega materiala za kmetijsko proizvodnjo – na primer semenskega krompirja in sadik zelenjave, posebno tistih, ki zahtevajo za svojo rast več toplote.

Vsako leto se dogaja, da se že v februarju začne prodaja semenskega krompirja, čeprav je znano, da razen tik ob morju, kjer so podnebni pogoji ugodnejši, nikjer v Sloveniji ni zemlja v globini deset centimetrov ogreta do najmanj sedem stopinj Celzija. To pa se zgodi v večini primerov aprila, v višjih legah celo šele maja. Popoln nesmisel je saditi krompir prej, ker s tem nič ne pridobimo. Lahko pa močnejše ohladitve (kar zadnja leta ni nič nenavadnega) negativno vplivajo na rast in kakovost pridelka. Recimo, da potrebujejo gomolji še (ob ugodnih pogojih prostora, kjer kalijo) še dva do največ tri tedne časa, da so kalčki optimalne velikosti za sajenje – približno pol centimetra.

Čemu torej prodajati masovno semenski krompir že februarja? Izjema so pridelovalci, ki sadijo krompir pod kopreno oziroma folijo, ampak to ni množični pojav. Ti ga pač lahko naročijo prej. Znano je, da se mora krompir skladiščiti v prostorih, kjer je temperatura od šest do osem stopinj Celzija, skladišča je treba tudi prezračevati, kar seveda povzroča stroške. Ko prispe krompir v trgovine, je običajno v pretoplih, slabo ali neprezračenih prostorih, na premočni svetlobi.

Žalosten je pogled na uvele gomolje z več centimetrov dolgimi kalčki, ki nikakor ne zagotavljajo dobrih pogojev za sajenje ter za kakovosten in obilen pridelek. Motiv prodajalcev je seveda dobiček, ne glede na škodo, ki jo s tem povzročajo. Pri večini sort, ki so zdaj na voljo, je doba rasti do dozorelosti od šestdeset do devetdeset dni, le pri nekaterih sortah do sto dvajset dni. Kdor bo posadil krompir že marca, bo imel pridelek sredi poletja – kako potem ustrezno skladiščiti pridelek, recimo za ozimnico?

Drugi nesmisel: prodaja sadik paradižnika, paprike, melancan, feferonov in drugih toploljubnih rastlin že v mesecu marcu, ko pa je že dolgo znano staro pravilo, da se te rastline sadijo šele po »ledenih možeh«, to je po 15. maju. Idealna višina sadik je nekje do dvajset centimetrov. Spet sem že aprila opazil polmetrske sadike paradižnika z delno porumenelimi listi. Da bo taka rastlina dobro uspevala na prostem, je naivno pričakovati.

Pozivam zgoraj omenjene institucije za mnenje. Seveda ste pozvani tudi vsi trgovci in prodajalci, da poveste svoje. Počasi prihaja v zavest državljanov, da je samopreskrba s kmetijskimi pridelki vsesplošno koristna dejavnost.
Žal zgoraj opisana dejanja povzročajo škodo.

Preberite še:

Komentarji: