Omejitev gibanja po kočevskih gozdovih

Bralcem časopisa Delo podajamo strokovno pojasnilo Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kočevje na pismo bralca z naslovom Omejitev gibanja po kočevskih gozdovih, ki je bil objavljen 26. aprila 2025.

Gozdni rezervati so gozdovi, prepuščeni naravnemu razvoju, in so zato izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Zakon o gozdovih jih uvršča v kategorijo gozdov s posebnim namenom (GPN), kjer ukrepi niso dovoljeni.

Pomen gozdnih rezervatov je za družbo izjemen, zato so razglašeni s predpisom vlade – uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Danes je v Sloveniji zavarovanih 170 gozdnih rezervatov s skupno površino 9426,16 ha, kar predstavlja 0,8 odstotka vseh gozdov.

Na Kočevskem, natančneje na gozdnogospodarskem območju Kočevje, je 42 gozdnih rezervatov (1241 ha); 38 gozdnih rezervatov z blažjim in štirje rezervati s strogim varstvenim režimom. Slednji predstavljajo pragozdne ostanke: Pragozd Krokar, Pragozd Strmec, Pragozd Prelesnikova koliševka in Pragozd Rajhenavski Rog. Tu kakršnokoli ukrepanje oz. poseganje človeka ni dovoljeno.

Ni naključje, da Kočevsko pogosto imenujemo zibelka slovenskega naravovarstva. Izredna sposobnost opazovanja odzivanja narave, strokovnost in dolgovidnost dr. Leopolda Hufnagla ter skrbno in strokovno delo generacij gozdarskih strokovnjakov na Kočevskem so bili in so temelj ohranjenih kočevskih gozdov, ki predstavljajo enega največjih in najbolj ohranjenih gozdnih kompleksov v Evropi.

Samo dvanajst let po zavarovanju in ustanovitvi narodnega parka Yellowstone (prvega narodnega parka v ZDA) so gozdarji na Kočevskem iz gospodarjenja izločili prve pragozdne ostanke, med njimi tudi GPN Pragozd Rajhenavski Rog, naravno vrednoto državnega pomena, s površino 51,14 ha. Z namenom trajne ohranitve in dodatnega zmanjšanja vplivov na omenjeni del gozda je bil prvi varovalni pas gozda okoli pragozda izločen že v 70. letih preteklega stoletja; leta 1995 je bil temu namenu predan in izločen GPN Rog s površino 96,93 ha.

Trajna ohranitev delov gozdov prihodnjim rodovom ter širina, izobraženost in svobodomiselnost gozdarske stroke na Kočevskem so omogočali tehten razmislek in označitev ter opremo omrežja gozdnih učnih poti in pešpoti z namenom popularizacije gozda, zdravega načina življenja in izobraževanja javnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Trajna ohranitev delov gozdov prihodnjim rodovom ter na drugi strani širina, izobraženost in svobodomiselnost gozdarske stroke na Kočevskem so omogočali takrat tehten razmislek in označitev ter opremo omrežja gozdnih učnih poti in pešpoti z namenom popularizacije gozda, zdravega načina življenja in izobraževanja javnosti. Najdaljša med njimi je 64 km dolga Roška pešpot, ki so jo z veliko mero občutka gozdarji umestili v širne, takrat neobiskane Roške gozdove. Pred štiridesetimi leti je bilo to zelo napredno ravnanje in je primerljivo s takrat izvedenimi projekti v najbolj razvitih državah sveta.

Danes, 40 let kasneje, narava in gozd vse bolj postajata prostor številnih rab, aktivnega preživljanja prostega časa, posledično se prisotnost, številčnost in teža pritiskov na naravo povečujejo. Skrb za ohranitev posebnih, zavarovanih delov narave je nujna; omrežja ali posamezne gozdne učne poti in pešpoti pa poleg osnovne funkcije osveščanja in izobraževanja javnosti predstavljajo pomemben pripomoček usmerjenega obiska narave.

Po večkrat posredovani pobudi Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) po spremembi dela Roške pešpoti, ki je potekal po varovalnem pasu GPN Pragozd Rajhenavski Rog od leta 2019 dalje, po obravnavi pobude na seji Strokovnega sveta ZGS OE Kočevje ter pridobljenem mnenju ZRSVN, soglasju upravljavca gozdov družbe Slovenski državni gozdovi in končni odločbi pristojnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z dne 5. 12. 2024 je bil krajši del obstoječe Roške pešpoti premaknjen. Dosedanja pot, ki je linijsko potekala ob meji Gozdnega rezervata Pragozd Rajhenavski Rog s strogim varstvenim režimom, po novem poteka delno po brezpotju skozi gozdni rezervat Rog ter po obstoječi gozdni vlaki in cesti v večnamenskih gozdovih gozdnogospodarske enote Rog.

Opisana sprememba na Roški pešpoti je (po 40 letih) pričakovana posledica razvoja naravovarstvene miselnosti. Uvedena sprememba trase v dolžini 2,1 km na skupno 64 km dolgi Roški pešpoti je ustrezno označena, lažje prehodna in omogoča točkovni stik obiskovalcev poti tudi s pragozdnim ostankom. Kot taka je osnova usmerjenega obiska ljudi, zmanjšuje negativni vpliv množičnih športnorekreativnih dogodkov, omogoča manjši vpliv na vrste in habitatne tipe Nature 2000 v primerjavi z delom stare Roške pešpoti, ki je v tem delu v celoti vodila po brezpotju po meji GPN Pragozd Rajhenavski Rog. Verjamemo, da je v interesu nas vseh, ki skrbimo za slovenske gozdove, da se zmanjšajo vplivi na gozdne rezervate in jih bomo lahko s čim manj vplivi zapustili naslednjim generacijam.

***

Tina Kotnik je vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju.