Pravnomočno obsojeni v politiki nimajo kaj iskati

V zgodovini se je dogajalo že vse mogoče. Seveda se največ piše in razpreda o vojnah, v katerih se je morilo in se še mori predvsem starejše, onemogle, ženske in otroke, pa tudi vojake zaradi interesov vladarjev, ki so na varnem. Tako je bilo tudi na ozemlju naših prednikov.

Zakon iz daljnega leta 1896, ki je bil sprejet za Vojvodino Kranjsko v času cesarja Franca Jožefa, je določal, da je izgubil volilno pravico vsak, če je bil obsojen. Poslanec deželnega zbora je izgubil tudi pravico, če je bil poslanec v kazenski preiskavi. Ne sme opravljati nalog, ki so pripadale poslanski funkciji. Namen te ureditve so bili varovanje ugleda zakonodajnega telesa, zagotavljanje odgovornosti poslanca in jasna ločitev sodne in zakonodajne oblasti.

Janez Janša pravnomočno obsojen zaradi žaljivega tvita

Več kot 150 let stari dokument dokazuje visoko raven politične kulture in odgovornosti. Že udeležba v kazenski preiskavi je bila vzrok za izključitev iz opravljanja javne funkcije.

Pri nas se pa pogosto dogaja, da nekatere obtožbe »krivosodja« zlorabljajo politiki za politične obračune. Taka zakonska določila iz obdobja habsburške monarhije vsebujejo sporočilo, ki bi moralo veljati tudi v današnji politiki. To bi sedaj gotovo zagotovilo zaupanje volivcev v pravno državo.

Pa še to. Ob tako pogostih obiskih naših politikov v Vatikanu se sprašujemo, ali tam iščejo božjo pomoč ob vseh zadregah in zmedi v svetu. Ob tem 7. člen naše ustave določa: Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje je svobodno.