Pri dermatologu: pravila so pravila

Pišem kot človek, ki je globoko razočaran nad delom koncesionarske dermatološke ambulante. Moja »zgodba« je zanimiva zato, ker zrcali današnji trenutek v slovenskem zdravstvu.

Po enemu letu čakanja na pregled sem bil pred nekaj dnevi sprejet pri zdravniku v izbrani dermatološki ambulanti. Zdravnika je zanimalo, zakaj sem prišel, povedal sem mu za spremembo na koži na vratu, a me je takoj ustavil, ker je na napotnici pisalo, da prihajam na pregled kože na podplatu, in če se sprememba ne nanaša na podplat, ga druge reči ne zanimajo. Če pa želim mnenje za spremembo na vratu, naj se ponovno naročim ali plačam samoplačniški pregled (50 ali 100 evrov). Na podplatu mu nisem imel več kaj pokazati, ker je sprememba po enem letu sama izginila. Obrnil sem se in razočaran kar šel, niti ne vem, ali je mojo napotnico unovčil.

Po 72 letih življenja takšnega odnosa do pacienta še nisem doživel, popolno nezanimanje za človeka. Imel sem občutek, da moja sprememba na vratu ni bila niti malo zanimiva, le zaslužek. Pričakoval bi, da v času koncesionarskega delovnega časa zdravnik sledi etiki javnega zdravstva, obratno kot v času zasebne prakse, kjer je želja po dobičku priznana. Sicer pa, če pogledate njihovo internetno stran, ambulanta izvaja koncesionarske storitve samo 1,5 dneva na teden, preostali čas pa samoplačniške, od 7. pa do 19. ure.

Lahko bi rekli, da ima gospod zdravnik prav, na napotnici je pisalo samo podplat, kaj hočem. Ali bi radi šli k takšnemu zdravniku na pregled? Ali bi želeli še naprej ohranjati »dvoživkarstvo v našem zdravstvu«? Jaz ne.