Šolska reforma

Glavni problem vidim v reorganizaciji celotnega šolstva, predvsem pa v izbiri šolskih predmetov.
Fotografija: Otroci potrebujejo poudarek na predmetih, kot so slovenščina, nato bi sledili fizična vzgoja, predvsem plavanje, ki izredno pozitivno vpliva na začetni razvoj mladostnika, in kolektivne igre z žogo ... FOTO LEON VIDIC/DELO
Odpri galerijo
Otroci potrebujejo poudarek na predmetih, kot so slovenščina, nato bi sledili fizična vzgoja, predvsem plavanje, ki izredno pozitivno vpliva na začetni razvoj mladostnika, in kolektivne igre z žogo ... FOTO LEON VIDIC/DELO

V enem od naših medijev sem zasledil izjavo nekega funkcionarja, ki zagovarja digitalizacijo šolstva. Mnogi se s tem strinjajo, tudi jaz. Toda meni se zdi še bolj pomembna celotna reorganizacija šolstva. Glavni problem namreč vidim predvsem v reorganizaciji celotnega šolstva, povezanega tudi s šolanjem pedagogov, predvsem pa v izbiri šolskih predmetov …

Kdo bo na svoji poklicni poti potreboval znanje kemije (razen kemikov), kdo bo potreboval znanje matematičnih problemov (razen matematikov), kdo bo potreboval znanje biologije (razen biologov) in tako naprej. Predlagam, da se vsi ti »strokovni« predmeti združijo v en predmet. Glede predmeta, ki ga danes imenujejo »zgodovina«, pa vemo, da več kot dobra polovica tega ne drži! Stoodstotno!

Otroci potrebujejo poudarek na predmetih, kot so slovenščina (seveda na prvem mestu), nato bi sledili fizična vzgoja (predvsem plavanje, ki izredno pozitivno vpliva na začetni razvoj mladostnika, in kolektivne igre z žogo; poglejte samo sključenost slovenske mladine, da debelosti ne omenjamo; če bo šlo tako naprej, bomo čez sto let hodili kot pitekantropi), glasba (ali veste, da glasba pozitivno vpliva na živali in, verjeli ali ne, tudi na rastline, da ne omenjam pozitivnega vpliva na starostnike), petje in folklorni plesi (prinašajo razgibanost, sproščenost, veselje, druženje …), likovna vzgoja (otroku daje možnost, da pokaže svoj skriti umetniški talent, svoj pogled na svet), šah, pa še kaj bi se našlo! Šele potem bi prišli na vrsto t. i. »strokovni« predmeti, kot so kemija, fizika, matematika, biologija …, ki bi se šolarju ponudili v izbiro v zadnjih treh ali štirih letih osnovnega izobraževanja, pa ne devetletke, ampak osemletke! Da teže šolskih nahrbtnikov in vsakoletnega nakupa (pre)dragih šolskih knjig za male šolarčke sploh ne omenjam!

Malo se bom ustavil še pri najlepši igri na svetu – šahu! Na začetku bom citiral našo odlično šahistko in psihologinjo Jano Krivec, ki pravi, da »šah ni samo za genije, ampak je koristen za razvoj vseh otrok – otrok s posebnimi potrebami, dislektiki, otrok s socialnega ali ekonomskega roba«. Ve se tudi, da šah uspešno zavira nastanek možganskih bolezni pri starostnikih, na primer demence. Ali veste, da imajo armenski šolarji v prvi polovici osnovne šole na urniku po dve uri športne vzgoje in dve uri šaha? Ali veste, da je slovenski šahovski velemojster Bruno Parma (roj. 1941), takrat še mednarodni mojster, leta 1961 v Haagu postal svetovni mladinski prvak?

Preberite še:

Komentarji: