Srečanje s Henryjem Kissingerjem
Umrl je Henry Kissinger, praktik tako imenovane realne politike; v administracijah predsednika Richarda Nixona (1969–1974) in Geralda Forda (1974–1977) šestinpetdeseti državni sekretar ZDA za zunanje zadeve, od septembra 1973 do januarja 1977.
New York Times je aprila 1995 ob 20. obletnici konca vietnamske vojne objavil intervju s polkovnikom ameriške kopenske vojske Stuartom Harringtonom. Ta je aprila 1975 kot mlad stotnik vodil zadnjo helikoptersko evakuacijo ameriških državljanov s strehe ambasade ZDA v Sajgonu. Harrington je bil v intervjuju zelo kritičen do takratne ameriške administracije, češ da je na koncu v Vietnamu pustila vojsko povsem samo, četudi je bila ta zadnja, ki bi se v vojno v Vietnamu hotela vplesti, ampak je le izvajala odločitev politike. Kissinger je članek v časopisu prebral in leta 1996 poiskal polkovnika Harringtona kot predavatelja vojaške zgodovine na Vojni šoli ameriške kopenske vojske (US Army War College – USAWC) ter ga povabil na kosilo v New York. Polkovniku je predstavil svoje poglede na ameriško angažiranje v vietnamski vojni. Zlasti je bil kritičen do vloge nekdanjega (1961–1968) obrambnega sekretarja ZDA Roberta McNamaro, znanega tudi po njegovem principu ocenjevanja učinkovitosti vojske glede na število onesposobljenih nasprotnikovih vojakov, ne pa po velikosti osvojenega nasprotnikovega ozemlja. Kissinger se je polkovniku po kosilu zahvalil za pogovor in ga prijazno vprašal, kaj pa on lahko stori zanj. Harrington ga je kot gostujočega predavatelja povabil nagovoriti študente USAWC letnika 1996 v Carlisle v Pensilvaniji.
V veliki predavalnici USAWC, poimenovani po slovitem ameriškem generalu Taskerju Howardu Blissu, nas je maja 1996 med tristo dvaindvajsetimi študenti sedelo tudi štirideset častnikov iz prav toliko tujih držav, med njimi prvič tudi častnik Slovenske vojske. Kissinger je predavanje osredotočil na principe realne politike in razložil svoje videnje problemov vietnamske vojne in njenega končanja. Ponovno je bil nadvse oster do nekdanjega obrambnega sekretarja McNamare, ki je ameriško vpletenost v vojno spodbudil, nato pa se spretno izmaknil.
Po koncu Kissingerjevega predavanja smo skladno s tradicijo šole dobili priložnost prvih treh vprašanj tuji študentje. Ne dolgo pred Kissingerjevim gostovanjem na USAWC je Kitajska izstrelila dve raketi v Tajvanski preliv. Tajvanski kolega Sheau Lu ga je vprašal po možnem ameriškem odzivu. Kissinger mu je zelo kratko odgovoril: zaradi dogodka si ZDA ne bodo kvarile odnosov s Kitajsko. Po nedavno pred tem (14. decembra 1995) podpisanem daytonskem mirovnem sporazumu o BiH sem Kissingerja vprašal o njegovem videnju BiH v prihodnosti. Dobil sem pragmatičen odgovor: Kako bodo isti trije narodi, ki niso mogli (pre)živeti skupaj v mnogo večji državi Jugoslaviji, lahko živeli skupaj v mnogo manjši BiH? Upajmo, da se je Kissinger v svoji oceni zmotil.
