Umeščanje v prostor

Nenehno jadikovanje nad počasnostjo postopkov umeščanja v prostor presega že vse meje. Zadnja novica o zakonu, ki bo umeščanje v prostor pospešil, me je spodbudila, da se oglasim.

Področje spremljam od leta 1999. Kot uslužbenka mnenjedajalca sem 24 let aktivno sodelovala v postopkih umeščanja v prostor vseh vrst zamisli. Globoko verjamem, da v resnici ne potrebujemo bistveno več uslužbencev ne na občinah in ne na drugih ustanovah, ki pri tem sodelujejo. Tudi posebnega zakona ne.

Slovenija potrebuje novo razvojno politiko

Kot javna uslužbenka sem se večkrat spraševala, za koliko usklajevanj istega prostorskega akta me država plača. V praksi je bilo število neomejeno, zato lahko zmanjka časa za ostale. Postopke umeščanja v prostor in postopke izdaje gradbenih dovoljenj ovira tudi nenehno spreminjanje zakonodaje in uvajanje izjemnih postopkov izven uveljavljenih predpisov.

Kar potrebujemo, so stabilne zakonske podlage in močna obrambna črta pred investitorji, ki svoje vizije gradijo brez misli na veljavne prostorske akte občin. Prostorski akt je osnova za uspešno umestitev neke zamisli v prostor. Dolžina postopkov priprave in sprememb prostorskih aktov je premo sorazmerna z neskladjem novih zamisli z veljavnimi pravili za urejanje prostora. Večje ko je neskladje, več javnih služb na ministrstvih in zavodih je potrebno obiskati, nemalokrat tudi večkrat. Vse to so lobiranja, ki bi morala biti uradno zaznana, a niso. In tako lahko zaradi vztrajnosti enega ali dveh investitorjev postopek priprave ali spremembe prostorskega akta traja, zaradi česar so številni mali uporabniki prisiljeni čakati cela leta na zazidljivost svojih malih parcel.

Vlada znova napoveduje hitrejše umeščanje v prostor

Omenjeno močno obrambno črto lahko zagotovijo le javni uslužbenci, zavezani strokovnemu delu v sistemu prostorskega načrtovanja. Od najnižjega kadra do sekretarjev, ministrov in predsednika vlade. V pomoč bodo tudi župani, sekretarji in ministri, ki bodo sistem prostorskega načrtovana vsaj okvirno poznali.

Menim, da bi bilo dobro ustanoviti tudi gibanje Me too/Jaz tudi, varen prostor za prijavo strokovnih nadlegovanj, ki so jih deležni zaposleni v javnem sektorju od spodaj navzgor do nivoja, ki se vda. Kakšna družba smo – preganjamo stara dejanja na področju spolne nedotakljivosti, pri strokovni nedotakljivosti, ki je ni in se njena kršitev dogaja ta hip, pa velja splošno mnenje: Tako pač je ...

Če ne bomo kar naprej spreminjali zakonodaje in nam uspe vzpostaviti omenjeno obrambno črto, da se prostorskim načrtovalcem in mnenjedajalcem ne bo treba več na dolgo ukvarjati s problematičnimi idejami, bo verjetno ostal čas za pogled v prihodnost, premislek o bodoči izrabi prostora in pripravo takšnih prostorskih aktov, da bo gradbeno dovoljenje mogoče dobiti v štirih dneh. Strokovnjakov za to imamo zagotovo dovolj.