Upravnik nam noče posredovati kartice prometa na RS
SPL d. d. je največji upravnik večstanovanjskih in drugih hiš v Ljubljani. Na njegovi spletni strani med drugim objavljajo, da transparentno upravljajo 2000 objektov. Vsekakor impozantna številka, vendar se sprašujem, ali objekte res upravljajo kot dober gospodar, kot tudi, ali rezervne sklade vodijo transparentno. Če vas zanima naša izkušnja, kako transparentno posluje SPL d. d. in vodi rezervni sklad, preberite ta sestavek.
Našo večstanovanjsko hišo v Ljubljani upravlja upravnik SPL d. d. Ljubljana že od leta 1997. Vsa ta leta zbiramo sredstva v rezervnem skladu. Hiša je stara 100 let in v tem času smo jo obnavljali: obnovili fasado na ulico, napeljali centralno ogrevanje, zamenjali strešno kritino, obnovili skupno elektroinštalacijo in še kaj, sedaj obnavljamo tudi fasado na dvoriščni strani. Za vsa ta dela smo in še vedno zbiramo denar v rezervnem skladu. Lansko leto je SPL d. d. razpisal ponudbo desetim gradbenim firmam za obnovo še dvoriščne fasade, ki jih je izbral sam. Odzvali so se trije ponudniki, najcenejša je bila za 80.600 evrov, najdražja pa za 113.800 evrov (obe brez davka). Ponudbe smo v hiši ocenili kot absolutno previsoke in smo obnovo fasade preložili na letošnje leto, ko smo zadevo vzeli v svoje roke. Prejeli smo ponudbo več izvajalcev, najcenejši je bil 59.678,81 evra (z DDV). Fasada je končana.
Glede transparentnosti vodenja rezervnega sklada se moram vrniti 13 let nazaj. Zgodba je zelo dolga, vendar zaradi omejenosti prostora v nadaljevanju navajam nekatere dogodke iz preteklosti, ki so me navedli, da z vodenjem rezervnega sklada nekaj ni v redu.
Vsa stanovanja v hiši, kjer stanujem, imajo dejanskega lastnika, vendar je kot lastnik v zemljiški knjigi še vedno vpisana Mestna občina Ljubljana (razen štirih poslovnih prostorov). Da bi se lastniki lahko vpisali v zemljiško knjigo, smo vsi, razen dveh (eden od teh je Mestna občina Ljubljana, ki nam odreka pripadajoče zemljišče – ograjeno dvorišče, na katerem nekateri stanovalci med drugim obešajo perilo, tako kot pred 100 leti) pred trinajstimi leti podpisali sporazum o oblikovanju etažne lastnine in preko odvetnika (visoki stroški) začeli postopek po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega stavbnega zemljišča (ZVEtL). Sodišče je že izdalo sklep (odločanje o dvorišču je izločilo in bo zadevo obravnavalo ločeno), po katerem bi se lastniki lahko vpisali v zemljiško knjigo v skladu s kupoprodajnimi pogodbami z Mestno občino Ljubljana. Ker pa sta se dva od lastnikov pritožila, se zadeva še vedno rešuje.
Dvom o pravilnosti vodenja rezervnega sklada pri SPL d. d. je vzniknil letos (torej po 13 letih) po prejetju sklepa sodišča. Ugotovil sem, da je sodišče sodilo na osnovi etažnega načrta, ki ga je leta 2010 po nalogu SPL d. d. izdelala od njega pooblaščena firma. Ta firma nam je predhodno izdelala dva načrta, na katera smo lahko dali pripombe, na tega, ki ga je obravnavalo sodišče, pa ne, saj smo tega videli prvič po prejemu sklepa sodišča in vpogledu v spis pri sodišču. Iz dokumenta te firme, s katerim razpolagam, so zapisali, da je bil zadnji načrt razgrnjen v prostorih upravnika SPL. Torej, načrt te firme nam ni bil poslan v pregled lastnikom stanovanj kot prejšnja dva, temveč izobešen na oglasno tablo SPL. Sprašujem vseh 2000 lastnikov objektov, ki jih upravlja SPL, kolikokrat si ogledujejo oglasno tablo na SPL d. d. in kakšna obvestila na njej izobešajo?
Pooblaščena firma za izdelavo načrta naše hiše je bila vsekakor plačana iz naših zbranih sredstev v rezervnem skladu. Za koliko nas je SPL d. d. obremenil v rezervnem skladu za te načrte, seveda po dvanajstih letih ne moremo ugotoviti, saj so pretekli vsi roki hranjenja. Zadevo je obravnaval nadzorni odbor v naši hiši in zaradi dvoma o transparentnosti vodenja rezervnega sklada sprejel sklep, da naj nam SPL d. d. pošlje kartico prometa rezervnega sklada za obdobje, s katerim razpolaga, najmanj pa za 10 let, kolikor hranjenja predpisuje zakon o računovodstvu. Namesto zahtevanega so nam poslali njihova letna finančna poročila od leta 2012 naprej, ki pa smo jih tako in tako predhodno prejemali vsako leto. V teh letnih poročilih so navedeni stroški vzdrževanja, ki obremenijo rezervni sklad, ne ve pa se, ali so v teh poročilih zajete vse obremenitve rezervnega sklada, kar bi lahko preverili, če bi prejeli kartico prometa za ta sklad. Na naše izrecno pisno vprašanje, ali nam bodo poslali kartico prometa ali ne, so v SPL d. d. umolknili. Molk pove veliko, še bolj pa vzbudi občutek, da nekaj prikrivajo.
Rezervni sklad je po svoji vsebini podoben bančnemu računu. Ali si predstavljate, da bi banka svoje stranke, ki jim vodijo račun, enkrat mesečno obveščala o stanju na računu in enkrat letno o obremenitvah na tem računu, tako kot posluje SPL d. d.? Ne pričakujemo, da nam bo rezervni sklad SPL d. d. vodil, kot ga vodijo banke za račune svojih strank; najmanj, kar je pričakovati, pa je, da imetnike rezervnih skladov mesečno obveščajo: o stanju na rezervnem skladu predhodnega meseca, kumulativnih prilivih in porabljenih sredstvih, s specifikacijo, komu je bilo izplačilo izvršeno. Vsega tega, razen o stanju sredstev na rezervnem skladu, ni.
Glede na navedeno javno pozivam SPL d. d., naj objasni svoje stališče glede zavračanja posredovanja kartice prometa za naš rezervni sklad. Če nam je SPL d. d. ne bo poslal, z zadevo nismo končali.
