»V domu za ostarele prebivam dvanajst let.«

Domovi za ostarele so odvisni od kadrov in denarja. Sedaj je torej na potezi vlada Marjana Šarca.
Fotografija: Vlada ima znotraj ministrstva za zdravje poseben direktorat, ki se ukvarja s problemi dolgotrajne oskrbe starejših prebivalcev Slovenije. Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
Vlada ima znotraj ministrstva za zdravje poseben direktorat, ki se ukvarja s problemi dolgotrajne oskrbe starejših prebivalcev Slovenije. Foto Leon Vidic



K pisanju in širšemu razmisleku o domovih za starostnike me je spodbudil članek v Delu z naslovom Stanovalce pozvali k iskanju kadrov, v katerem gospa novinarka Andreja Žibret Ifko piše o nekaterih kritičnih mnenjih in pripombah stanovalcev Doma upokojencev Center, Ljubljana, ki se nanašajo na »čedalje slabše razmere, nastale zaradi pomanjkanja kadra in slabe organizacije dela v domu«. Pripombe so bile izrečene na rednem dvomesečnem sestanku stanovalcev in njihovih svojcev z vodstvom doma. Osnovne ugotovitve so naslednje: posteljno perilo in brisače se neredno zamenjavajo, solata ni dovolj očiščena, včasih gnila, hrana je včasih slabe kvalitete, zato se od časa do časa zavračajo velike količine hrane, jedilni prostori ter pribor niso dovolj čisti. Dalje ugotavljajo stanovalci, da ni več pripravljenega čaja v vsakem nadstropju. Pogrešajo tudi pogostejše stike z vodstvom doma.

V domu prebivam dvanajst let. Zato imam na omenjene pripombe tudi svoje poglede. Ti pa se, najbrž tudi zaradi dolgoletnega prebivanja v domu, razlikujejo od pripomb, navedenih v obravnavanem članku. S tem nočem reči, da se napake in nepravilnosti sploh ne pojavljajo. Jih je pa, po mojem mnenju, manj in so mnogo manjše, kot bi to lahko pričakovali glede na število stanovalcev – 296 nas je – in glede na resno pomanjkanje strokovnih kadrov. To trdim z gotovostjo na osnovi vseh svojih dosedanjih izkušenj, ki jih ni malo. Prebival sem v šestih državah in se v njih, tudi po več let, trajneje prehranjeval v več kot 30 gostilnah, menzah, restavracijah, hotelih itn. Napake in nepravilnosti, kot so jih omenjali stanovalci in so navedene v članku, se pojavljajo povsod. Seveda pa v manjšem številu in manj intenzivneje tam, kjer je kadra in denarja več.
Trdim, da se v našem domu napake in pomanjkljivosti pojavljajo prej sporadično kot redno. S tem nočem reči, da jih ni mogoče zmanjšati. A zato je nujen, čeprav ne zadosten pogoj povečati število strokovnega kadra, česar pa zaradi obstoječih neustreznih normativov ni mogoče izvesti.

Dodatno pa velja tudi to, da je večino nepravilnosti mogoče odpraviti s preprosto osebno intervencijo. Tudi meni so se pojavile težave s posteljnim perilom, brisačami in podobnim. Toda v dvanajstih letih se mi ni zgodilo, da ne bi bile, potem ko sem na napake opozoril pristojne delavce, v uri ali dveh odpravljene. Za urejanje pomembnejših zadev sem se obrnil na vodstvo doma neposredno in do sedaj se še ni zgodilo, da moje intervencije in/ali prošnje ne bi bile učinkovito izpolnjene odnosno urejene. Seveda pa je res tudi to, da ni vsak stanovalec navajen sam osebno intervenirati v primerih nastalih težav. Zato je smiselna zahteva stanovalcev, da naj bi vodstvo doma večkrat vzpostavljalo neposredne stike s stanovalci, ki se še vedno niso in se tudi še dolgo ne bodo navadili na to, da so delavci doma tu zaradi njih in ne obratno. In zato – ponavljam – so pogostejši stiki vodstva s stanovalci v kakršni koli obliki potrebni; morda tudi s pogostejšimi sestanki po nadstropjih ali na kak drug način. Število in intenziteta težav bi se v stiku obeh strank zagotovo zmanjšala.

Ni vsak stanovalec navajen sam osebno intervenirati v primerih nastalih težav. Foto Roman ŠŠipić
Ni vsak stanovalec navajen sam osebno intervenirati v primerih nastalih težav. Foto Roman ŠŠipić


Toda tudi če bi se število problemov, rešenih s stikom stanovalcev in vodstva doma, zmanjšalo, bo njihov osnovni vzrok ostal. To pa je pomanjkanje kadrov, pri čemer ne gre samo za težave našega doma, ampak, kot je znano, za enega temeljnih problemov, ki zadeva vse domove starejših občanov v Sloveniji. Pomanjkanje kadrov je posledica vzrokov na vsaj treh ravneh. Kratkoročno so bistveni vzrok pomanjkanja kadrov njihove plače. Plače delavcev na tem nivoju znašajo od 750 do 800 evrov neto. To uvršča slednje med delavce z dohodki, nižjimi od povprečja plač v Republiki Sloveniji. Za te plače je skoraj nemogoče najti kuharje in pomočnike kuharjev, strežnice, bolničarke in/ali srednje medicinske sestre.

Drugi vzrok pomanjkanja kadrov je strukturno-sistemske narave. Takih kadrovskih profilov namreč v vsej državi primanjkuje. Zato je nujno, da se končno začne reševati kadrovske probleme sistemsko in dolgoročno planirati njihovo usposabljanje. Predlogi rešitev, ki zadevajo ta kader, pa so spet samo eden od bistvenih problemov razreševanja dolgoročne oskrbe starejših prebivalcev Slovenije. Ta problematika se neuspešno razrešuje že od leta 2004, ko se je začelo delo na predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Prvi tak predlog je bil izdelan že leta 2004 in je bil v javni razpravi leta 2006. Ta predlog ni bil sprejet. Po tem času sta bila izdelana še dva predloga omenjenega zakona. Zadnji v času vlade Mira Cerarja pod ministrovanjem ministrice Milojke Kolar Celarc je bil najslabši, še več, po vsebini je bil katastrofalen. Nanj je bilo danih več kot sto pripomb. Tudi naš dom je prispeval kritično peticijo, ki jo je podpisalo nekaj manj kot sto stanovalcev našega doma. Razumljivo je, da zato tega predloga ni bilo mogoče sprejeti!

Sedaj je torej na potezi vlada Marjana Šarca. Ta vlada ima v ministrstvu za zdravje poseben direktorat, ki se ukvarja s problemi dolgotrajne oskrbe starejših prebivalcev Slovenije. Pričakujemo, da bo po več kot pol leta delovanja te vlade, končno po petnajstih letih in treh neuspelih poskusih zakonov, nov predlog zakona kmalu izdelan in dan v javno razpravo. In še naprej upamo tudi, da bo mogoče vsebino zakona uresničiti. Če pa se bodo problemi dolgoročne oskrbe starejših prebivalcev Slovenije končno začeli reševati, bo zagotovo tudi pripomb, ki so bile navedene v omenjenem članku, manj. Kritike pa seveda ne bodo nikoli prenehale. Smo pač kompleksna bitja v hiperkompleksnih družbah.

Omenil bi še to, da je za rešitev težav skušal Dom upokojencev Center, Ljubljana, zgraditi posebno stavbo za oskrbo dementnih stanovalcev na Regentovi ulici v Ljubljani. Zavod bi novo stavbo gradil z lastnimi sredstvi, toda ob participaciji ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je obljubilo participacijo v znesku 2,5 milijona evrov, vendar pa je bila slednja kasneje zaradi intervencije ministrstva za finance zmanjšana na 900.000 evrov. Toliko o skrbi zavoda za svoje stanovalce in o pripravljenosti vlade, da nastale težave rešuje.

Komentarji: