Zahvala srčnim ljudem v Novi Gorici

Spregledam nizko stopničko in padem. Močno izbočen komolec, roka me ne uboga.
Fotografija: Po televiziji smo večkrat videli prizore, ko brezbrižni ljudje gredo mimo soljudi, ki bi potrebovali pomoč ... Prepričana sem, da se v Novi Gorici kaj takega ne more zgoditi. Foto Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Po televiziji smo večkrat videli prizore, ko brezbrižni ljudje gredo mimo soljudi, ki bi potrebovali pomoč ... Prepričana sem, da se v Novi Gorici kaj takega ne more zgoditi. Foto Uroš Hočevar/Delo

Prejšnji teden, navaden dan, Bevkov trg v Novi Gorici, približno dvajset do desetih.

Spregledam nizko stopničko in padem. Močno izbočen komolec, roka me ne uboga. Zelo mi je slabo. Potem teče vse, kot bi šlo za dobro pripravljeno vajo: ljudje takoj priskočijo na pomoč, nekdo pokliče reševalce, drugi prinese kozarec vode, tretji naredi senco. Reševalci pridejo v petih minutah, naravnajo komolec in opravijo še vse potrebno, in že sem na urgenci. Rentgen, pregled, CT, mavec … Vse poteka gladko in umirjeno.

Čemu torej pišem? Ker se bo roka pozdravila, bolečine bodo izzvenele, ostal pa bo spomin na prijaznost vseh, ki so se tako ali drugače tistega dne dotaknili mojega življenja. Ne morem dovolj pohvaliti vseh, ki so mi takoj priskočili na pomoč – reševalcem Zdravstvenega doma Nova Gorica, zdravstvenikom, medicinskim sestram, doktorjem in mavčarju v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica. Vsi so bili izredno prijazni, profesionalni in empatični.

Po televiziji smo večkrat videli prizore, ko brezbrižni ljudje gredo mimo soljudi, ki bi potrebovali pomoč, in se ne zmenijo zanje. Prepričana sem, da se v Novi Gorici kaj takega ne more zgoditi.

Preberite še:

Komentarji: