S fantom sva v zvezi sedmo leto. Moram reči, da se zadnje leto vedno bolj oddaljujeva, in to predvsem zato, ker se kaže, da imava različne poglede na življenje. Jaz bi si rada ustvarila družino, on pa sploh ne pomisli na to. V začetku najine zveze si tudi jaz nisem želela otroka, zdelo se mi je, da je preveč skrbi z njim. Danes pa vedno bolj razmišljam o njem in si ga neskončno želim.
Fant pravi, da zdaj ni čas za to, da ima že tako tisoč drugih skrbi in nakopati si še otroka je zadnja stvar. Niti pogovarjati se ne želi o tej možnosti, če mu kaj omenim, kar ponori. Pravi, da me ne pozna, da sem se spremenila in da me ne razume. Kaj naj naredim? Si bo kdaj premislil? Mu družinsko življenje nič ne pomeni? Če ga vprašam, nikoli ne dobim odgovora. Njegov odgovor je le, da mora najprej skrbeti za svojo kariero in potem bo vse ostalo. Naj vam povem, da sva oba stara čez trideset let. Ali je vredno vztrajati v taki zvezi? Si bo kdaj premislil? Kaj naj? Nina
Veliko vprašanj ste postavili, žal vam na prav nobeno ne morem dati jasnega nasveta, kaj šele odgovora. Saj se strinjate, da bi bilo precej neresno karkoli konkretnega napisati o vašem fantu, če si še vi po sedmih letih niste na jasnem, kako in kaj je z njim. Kje začeti? Napisali ste, da se v zadnjem letu oddaljujeta, da si vi želite otroka in družine, on pa ne. Da bi se vi pogovarjali, on pa se ne želi oziroma kar ponori. Vajin odnos zaradi tega drsi v resno krizo, pravzaprav je kar na razpotju. Želja po otroku verjetno ne bo pojenjala, prej nasprotno, pritisk bo vedno večji.
Trideset let je zadostna starost, da ne gre več za preblisk, ampak zrelo odločitev. Hkrati pa je to že starost, pri kateri bi se kazalo resno zamisliti in dokončno odločiti, česa si zares želite. Tudi sedem let zveze bi moralo biti več kot dovolj, da sta se lahko spoznala in se odločila za korak naprej. Nočem napisati, da bi se morala, ampak saj vi tako čutite. Zato je stiska vedno večja in zato ste mi tudi pisali. Težave v vajinem odnosu se verjetno tudi niso začele v zadnjem letu, samo vaša stiska jih je spravila na plan, jih napravila bolj vidne in boleče.
Kaj lahko naredite? Za začetek bi vam priporočil, da se veliko manj ukvarjate s fantom. Če greste še enkrat skozi svoja vprašanja, so tako rekoč vsa povezana z njim. Kar pomeni, da bi se s tem moral ukvarjati on. Za vas bi bilo bolj koristno, če bi si zastavljali vprašanja, na katera si lahko odgovorite. To so vprašanja o vas. Ste pripravljeni še naprej čakati in morda zapraviti priložnost za otroka in družino? Vam tak odnos, kot ga imata, ustreza, boste sploh lahko zdržali v njem?
Kaj vse vam še manjka? Koliko več odtujenosti, ki se plazi v vajin odnos, še lahko prenesete? Poskusite se umiriti, vzemite si čas in počasi iščite odgovore. Morda vam bo lažje, če občasno razum in pamet porinete malo na stran in bolj prisluhnete čustvom. Ko boste zmožni odkritih odgovorov (če še niste?), boste vedeli, v katero smer se premakniti.
Po elektronski pošti
Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje.
Svetujejo Tjaša Kočevar (parents life coach, CIMI) in Mojca Stonič (specialistka za osebni in čustveni razvoj, psihoterapevtka), Šola za vzgojo staršev; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; psihologinja Tjaša M. Kos; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.
Kaj lahko naredite s fantom? Ima vso »pravico«, da si ne želi otrok, kakor si jih pred nekaj leti tudi vi niste. S fantom ni nič narobe, nobenega dogovora ne krši, ko gre za otroke, vas nikoli ni zavajal. Če pogledate s te strani, mu nimate kaj očitati, še manj ga lahko silite v to, da se odloči, kot si želite. Bi se vam zdelo prav, da se za družino odloči le zato, da ohrani zvezo z vami? Od njega lahko pričakujete le to, da se o tako pomembnih stvareh končno začne pogovarjati.
Mislim, da bi pri tem morali za vsako ceno vztrajati. Kar lahko spremenite, je vaš način. Poskusite pristopiti k njemu čim bolj umirjeno in strpno, z zavedanjem, da vam ni dolžan ničesar drugega kot pošten in odkrit pogovor. Edino tako lahko izveste, zakaj si ne želi otrok in ali sploh obstaja kakšna možnost, da si glede tega premisli.
Če se bo odzval, a se vama bo vedno znova preveč zapletalo, si poiščita pomoč. Drugače se boste morali odločiti sami. Se boste zaradi njega odpovedali otroku? Tudi če ste tega zmožni, ali lahko vajin odnos to preživi, bo to zmanjšalo ali povečalo vajino odtujenost?
Težka odločitev je pred vami, ampak v življenju ni ne prva in ne zadnja. Kakor ste opisali vajin odnos, ga boste verjetno morali postaviti na kocko in skupaj s fantom preveriti, ali imajo vajini načrti za prihodnost dovolj skupnih točk, da je sploh še smiselno vztrajati. Vi se lahko odločite samo zase, fant se bo moral zase. Ne čakajte več. Vse v vas »govori«, da je zdaj pravi čas. Nikoli ne bo boljšega. Sedem let je bilo več kot dovolj.
Komentarji