Je to smrečica, klobuk ali kaj tretjega?

Ni kaj, slovenska mesta te dni človeka res težko pustijo hladnega z vsemi tistimi bleščečimi lučkami, girlandami, zvezdami in drugim prazničnim okrasjem, so si pa te svetlobne okrasitve bolj ali manj podobne, saj se večinoma izbira med tistim, kar je na voljo na trgu. Vseeno pa se najde kdo z inovativno idejo, ki stvari zapelje po svoje.

V Kranju, ki so ga bralci spletnega portala planet.si kar dvakrat – v letih 2015 in 2016 – z glasovanjem izbrali za najlepše okrašeno mesto, je presežek uspel oblikovalcu Aljažu Primožiču, ki je »recikliral« že obstoječo dekoracijo in iz nje napravil novo zgodbo – lučke so ostale, a jih je preoblikoval v z malimi pisanimi črkami zapisane Prešernove verze, ki mestno jedro odtlej razsvetljujejo vsako leto –, v svetlobo in barve pa je »preoblekel« tudi hiše in druge elemente v mestu. Poleg tega so dijaki iz Biotehniškega centra Naklo mesto takrat opremili še z več kot tisoč metri girland iz smrečja.


Bralci so sicer lahko glasovali na podlagi na spletnem portalu objavljenih fotografij okrašenih mest – Murska Sobota, Koper, Maribor, Novo mesto, Celje, Ljubljana in Kranj –, najbolj pa jih je prepričal prav slednji (prek 60 odstotkov glasov, Ljubljana 15, Celje pa nekaj manj kot 11 odstotkov). Od združit­ve s siol.net leta 2017 tega portala in tekmovanja sicer ni več.

Iz gozda

No, tudi letos so material za posebno okrasitev Kranja, ki dopolnjuje svetlobno, nabirali v gozdu, je povedal Matjaž Beguš iz cvetličarne Kalika. »Moja ideja je sicer bila, da bi na to temo priredili kar tekmovanje.« A večina zgodb se žal konča pri denarju, tako da sta se letos s kolegom Marjanom Česnom z Zavodom za turizem Kranj domenila, da za poskus sama ustvarita nekaj v duhu tistega, kar se bo pričakovalo od tekmovalcev, če prihodnje leto projekt vendarle izpeljejo.



»Zamislila sva si lesene kompozicije, ki, četudi so preproste, vedno delujejo bolje kot katera koli umetna zadeva, pa še stroški so precej manjši. Seveda sva imela načrt, kaj točno naj bi nastalo, vsako posamezno kompozicijo sva nameravala tudi poimenovati, a sva že med izdelavo, ko so ljudje hodili mimo in opazovali, kaj nastaja, slišala toliko različnih ugibanj in komentarjev, da sva to idejo opustila. Dognala sva namreč, da bi s tem omejila unikatno domišljijo, ki domuje v vsakem od nas, kar pa bi bilo nedopustno.«



Na Glavnem trgu ob mestnem vodnjaku tako stojijo tri ... smrečice, coprniški klobuki ali pa celo brahiozavri (tisti z orjaškim telesom in v dolg tanek vrat skrito glavo), kot se je zazdelo enemu od mimoidočih smrkolinov, medtem ko pri vhodu v mestno jedro straži leseni pav, bodeča neža, čarovniška metla? »Nama se je zazdela kot princesa na razpotju,« v smehu odgovarja Beguš.

Led, sneg in še kaj

Kakorkoli že, poskus se je po njegovem mnenju uspešno iztekel: »Ugotovila sva, kaj vse bi bilo treba pripraviti za tekmovanje, kje so pasti ... Novembra, na primer, bi k sodelovanju povabili tudi oblikovalce in cvetličarje iz tujine in ti bi morali iz materiala, ki ga bova nabrala s kolegom Česnom, izdelati nekaj čim bolj edinstvenega. In to kar v živo, na mestnih ulicah, kar bi bilo zagotovo zanimivo za meščane, s tem bi privabili tudi tuje turiste, povrhu vsega pa dobili še izvirno okrasitev.«

Pred Prešernovim gledališčem so na ogled tudi jaslice iz ledu. FOTO: Gregor Eržen/MO Kranj

V četrtek so v Kranju, pred Prešernovim gledališčem, prvič doslej postavili tudi ledene jaslice, ki jih je s svojo ekipo oblikovalcev izdelal mednarodno priznani oblikovalec ledu Miro Rismondo, včeraj pa so na Pungert, na konico starega dela mesta, pripeljali še sneg, ki se nabira v Ledeni dvorani. Na ledni ploskvi je odveč, tam pa bo v veliko veselje najmlajšim, če že prava zima noče sodelovati.