V nadaljevanju preberite:
Letošnja politično razgreta jesen je bila v Španiji čas novih začetkov. Sredi novembra je po mesecih napornih povolilnih pogajanj v svoj tretji mandat na čelu vlade zagrizel socialistični premier Pedro Sánchez, še prej je v novo obdobje vstopila vrhovna institucija v državi. Zadnji dan oktobra je kraljeva prvorojenka in prestolonaslednica Leonor dopolnila 18 let, in kot veleva tradicija, je polnoletnost v španskem parlamentu zaznamovala s prisego ustavi in s tem postavila temelje za monarhično nasledstvo.
Če oziroma ko bo princesa Asturije, kar je naziv čakajoče na prestol, prevzela krono, bo postala prva nepriženjena španska kraljica po sredini 19. stoletja. Mnogi so ob oktobrskem svečanem dogodku govorili o leonormaniji in ji laskali s superlativi, pa vendar javnost o najstnici, ki naj bi prenovila monarhijo in jo približala duhu 21. stoletja, ne ve veliko.
Da sta Leonor in njena dve leti mlajša sestra, infanta Sofia, veliko večji neznanki kakor kraljevi otroci drugih evropskih monarhov, ni naključje. Za Filipa VI. in še posebej za kraljico Leticijo je vzgoja hčera postala neizpodbitna prioriteta, pri čemer sta si vedno prizadevala, da jima ne glede na ob rojstvu pripisano vlogo omogočita karseda običajno otroštvo.
