Po zvinu gležnja pa – nič

Rehabilitacija je po zvinu glež­nja pogosto zanemarjena. Pacienti se odločijo za terapije po 14 dneh ali več, saj mislijo, da se bo poškodovani sklep hitro pozdravil.
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Nace si je pri igranju košarke zvil gleženj. Zaradi velike otekline in bolečine se je odločil za obisk dežurne ambulante. RTG-slike niso pokazale zloma, vendar so mu stopalo kljub temu imobilizirali z mavčno longeto in ga opremili z berglami. Kljub počitku ga je gleženj še precej bolel, oteklina ni izginila. Nace me je prosil za nasvet in tega smo objavili že pred nekaj tedni. V vmesnem času sva se tudi srečala. Po štirih obravnavah se je gibanje gležnja normaliziralo in Nace že uživa v svoji rekreaciji. Kljub temu bom to problematiko opisal še za druge bralce.

V prvem delu sem pisal o pomenu in osnovah preventivne vadbe, ki bi morala biti sestavni del vsakega treninga. Poškodba športnika oddaljuje od želenega cilja, vse spremembe pa vplivajo tudi na funkcijo telesa. Da bi bilo teh sprememb čim manj, je nujna primerna prva pomoč. Preverjanje morebitnega zloma, kompresijsko povijanje, hlajenje in počitek so osnova. Ob sumu na hujšo poškodbo je priporočljivo obiskati zdravnika.

Pogosto gre za nategnjene, poškodovane vezi, včasih pa tudi zlom kosti, ki ga dokaže RTG-slika. Mislim, da bi bilo smiselno po tovrstnih poškodbah obiskati tudi usposobljenega fizioterapevta, ki bo na podlagi fizioterapevtskega pregleda in ugotovitev zdravnika načrtoval fizioterapijo. Pri vsaki poškodbi je treba razmišljati dolgoročno, saj lahko na videz majhna nevšečnost pripelje do velikih težav v prihodnosti, saj telo nima neskončnih možnosti kompenziranja. Sprotno reševanje težav je zagotovo najboljši način negovanja zdravja.


Rehabilitacija je po zvinu glež­nja pogosto zanemarjena. Pacienti se odločijo za terapije po 14 dneh ali več, saj mislijo, da se bo poškodovani sklep hitro pozdravil. Vendar je to bolj izjema kot pravilo. Še več težav lahko povzročijo morebitni zapleti, lahko tudi čez več let. Najboljše in najhitrejše rezultate dosegam pri pacientih, ki pridejo na obravnavo takoj po poškodbi. Tako se hitro zmanjšata bolečina in oteklina ter izboljša funkcija sklepa. Moja želja je v najkrajšem mogočem času normalizirati shemo hoje. Tako se sklep ustrezno giba v svoji osnovni funkciji, kar pripomore k zmanjševanju otekline in bolečine.

Na prvi obravnavi s pregledom postavim fizioterapevtsko diagnozo. Treba je ugotoviti, katere strukture so prizadete, izmeriti gibljivost in oteklino. Opazujem hojo, izvedbo počepa. Običajno je največ težav s hojo po stopnicah navzdol in obračanjem stopala navznoter. S tem gibom testiramo poškodbo vezi na zunanji stani gležnja, ki je tudi najpogosteje prizadeta. Poleg vezi preverjam še moč mišic, saj se lahko pri zvinu nategnejo in tako povzročajo precej bolečin.

Pregledu sledi terapija. Mišice obravnavam z izvajanjem različnih fascialnih tehnik, ki jih sprostijo, izboljša se tudi njihova funkcija. S prečno frikcijo pomagam k optimalnejši rehabilitaciji vezi, z mobilizacijo sklepa pa optimiziram kotaljenje in drsenje sklepa. Manualne tehnike kombiniram z elektrostimulacijo, s katero lajšam bolečino ali stimuliram šibke mišice. S kineziološkimi trakovi lahko zmanjšujem oteklino in bolečino, stabiliziram sklep in tako nadgradim manualne tehnike. Glede na potrebe tkivo tudi hladim ali segrevam.

Tisti, ki radi smučate, se lahko že začnete pripravljati na sezono in tako preprečite marsikatero poškodbo. FOTO: Thinkstock
Tisti, ki radi smučate, se lahko že začnete pripravljati na sezono in tako preprečite marsikatero poškodbo. FOTO: Thinkstock

Izvedeni terapiji dodam še vaje za doma, ki so usmerjene v preprečevanje dodatnih, ponovnih poškodb. Aktivirati je treba mišice, ki so odgovorne za gibanje in stabilizacijo gležnja. Lahko jih izvajamo tudi z zaprtimi očmi in tako damo še večji poudarek aktivaciji sklep­nih receptorjev. Vaje ne smejo biti pretežke, saj je treba vzpostaviti pravo mišično aktivacijo, ki bo v prihodnosti lahko preprečevala ponovitev zvina. Lahko stojite na eni nogi, pri tem pa z rokami oprav­ljate kako aktivnost (žonglirate), če je to pretežko, postavite drugo nogo pred prvo. Vajo stop­njujete tako, da se dvigujete na prste in pete. Če vas zanese, varno stopite in zamenjajte nogi. Lahko hodite po narisani črti. Tudi hoja po neravni podlagi (gozdna pot) je odličen stimulator receptorjev. Postopno se vrnite k vsakdanjim dejavnostim in ne pozabite na redno preventivno vadbo.

Želim vam veliko užitkov pri gibanju. Tisti, ki radi smučate, se lahko že začnete pripravljati na sezono in tako preprečite marsikatero poškodbo.

Komentarji: