Izvedenec tudi zase ni prepričan, kako bi ravnal
Strokovnjak meni, da je balonarska nesreča posledica pilotove relativne neizkušenosti in drugih okoliščin.
Odpri galerijo
Miro Kolenc se zagovarja zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Foto Blaz Samec
Ljubljana – Angleški sodni izvedenec Philip Dunnington, s čigar mnenjem si skuša ljubljansko okrožno sodišče pomagati v postopku zoper Mira Kolenca, ki mu očitajo odgovornost za balonarsko nesrečo leta 2012, v kateri je umrlo šest ljudi, je na sodišču potrdil, da pred samim vzletom še ni bilo podatkov o vremenu, zaradi katerih balon ne bi smel vzleteti.
Jure Predanič
Izvedenec je v mnenju, ki so ga na sodišču prebrali prejšnjič, ugotovil, da Kolenčeva odločitev za polet ni bila nerazumna ali nenavadna glede na informacije, ki so mu bile na voljo. Tokrat je potrdil, da je bila sprva napoved poslabšanja vremena napovedana za popoldan in da so prvič o tem, da se nevihta bliža hitreje, kot so sprva predvidevali, poročali šele nekaj minut po vzletu. Tudi fotografije, ki so bile tistega dne posnete ob 7. uri in 10 minut, na katerih so vidni nevihtni oblaki, po njegovih beseda dokazujejo le, da je bila nevihta vidna med poletom, ne pa nujno ob vzletu.
Izvedenec je sicer ugotovil, da je bil celoten dogodek posledica več dejavnikov: relativne neizkušenosti pilota, ki se je znašel v neobičajnih razmerah, izbruha požara in nezadostnih napotkov potnikom. Zagovorniku Borisu Grobelniku je na njegova vprašanja glede neizkušenosti angleški strokovnjak pojasnil, da samo število letov – pred tem naj bi Kolenc s tovrstnih balonom letel okrog dvajsetkrat, še ne pomeni, da je bil tudi izkušen v neobičajnih razmerah. Za primer je pojasnil, da v Afriki piloti letijo več sto ur, a v zelo stabilnih pogojih. »Relativna neizkušenost« se tako nanaša tudi na vremenske pogoje.
Izvedenec ni znal pojasniti, kaj je po njegovem botrovalo tako hitremu spustu, balon se je namreč spuščal tudi s hitrostjo pet metrov na sekundo. To bi lahko bila posledica ravnanja pilota, pa tudi recimo spremembe smeri vetra. Po izvedenčevih besedah je balon ob takšni hitrosti zaradi njegove vztrajnosti težko ustaviti, situacijo pa je primerjal s tankerjem na morju, ki za zavoj potrebuje pet kilometrov. »Jaz ob takšni hitrosti ob svojih 40-letnih izkušnjah še nisem pristajal,« je dejal med drugim. Spomnimo, da je balon silovito pristal, že ob prvem trku je nakj potnikov popadalo iz košare.
Glede izbruha požara, ki je terjal več življenj in očitka Kolencu, da ni ugasnil gorilnika ob pristanku, je Dunnington dejal, da lahko pilot ogenj povsem ugasne šele, ko je povsem prepričan, da ga ne bo več potreboval, za recimo prelet ovire. Pilot ima ob tem le nekaj sekund za odločitev, hitrost pa je bila takšna, da so se okoliščine ves čas spreminjale. Dunnington tudi sam ni povsem prepričan, kaj bi storil v takšnem primeru oziroma da bi po vsej verjetnosti, »ko se je skušal postaviti v takšno situacijo,« gorilnike prav tak pustil prižgane. Po njegovih besedah namreč ne bi predvideval, da se bo zgodilo, kar se je – balon je trčil ob drevo, ki je pretrgal cevi za dovod plina, kar je povzročilo požar. Poleg tega bi moral v vsega dveh sekundah ugasniti kar štiri gorilnike. Na sodišču je bilo tudi veliko govora o tem, katero vrvico Kolenc je oziroma ni potegnil ob pristanku, vendar je izvedenec mnenja, da v teh okoliščinah to za nastanek nesreče ni bilo bistveno.
Izvedenec je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja tožilke Nikolaje Hožič glede postopkov, ki naj bi jih pilot uporabil ob običajnem letu ali zasilnem pristanku. Kot je bilo med drugim slišati, je veliko teh postopkov le priporočil, ki jih v določenih primerih v praksi ni mogoče izvesti, zgodi se recimo, da je pilot soočen z dvema slabima možnostma.
Tožilstvo Kolenca bremeni povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagroženih do deset let zapora, ker je pilotiral toplozračni balon, ki se je 23. avgusta 2012 ponesrečil na Ljubljanskem barju. V balonu je bilo 32 ljudi, poleg šesterice umrlih ej bilo veliko poškodovanih. Kolencu očitajo, da kljub bližajoči se nevihti ni pravočasno prekinil poleta, letel naj bi višje, kot je dovoljeno, med zasilnim pristankom pa da ni upošteval varnostnih navodil.
Jure Predanič
Izvedenec je v mnenju, ki so ga na sodišču prebrali prejšnjič, ugotovil, da Kolenčeva odločitev za polet ni bila nerazumna ali nenavadna glede na informacije, ki so mu bile na voljo. Tokrat je potrdil, da je bila sprva napoved poslabšanja vremena napovedana za popoldan in da so prvič o tem, da se nevihta bliža hitreje, kot so sprva predvidevali, poročali šele nekaj minut po vzletu. Tudi fotografije, ki so bile tistega dne posnete ob 7. uri in 10 minut, na katerih so vidni nevihtni oblaki, po njegovih beseda dokazujejo le, da je bila nevihta vidna med poletom, ne pa nujno ob vzletu.
Izvedenec je sicer ugotovil, da je bil celoten dogodek posledica več dejavnikov: relativne neizkušenosti pilota, ki se je znašel v neobičajnih razmerah, izbruha požara in nezadostnih napotkov potnikom. Zagovorniku Borisu Grobelniku je na njegova vprašanja glede neizkušenosti angleški strokovnjak pojasnil, da samo število letov – pred tem naj bi Kolenc s tovrstnih balonom letel okrog dvajsetkrat, še ne pomeni, da je bil tudi izkušen v neobičajnih razmerah. Za primer je pojasnil, da v Afriki piloti letijo več sto ur, a v zelo stabilnih pogojih. »Relativna neizkušenost« se tako nanaša tudi na vremenske pogoje.
Izvedenec ni znal pojasniti, kaj je po njegovem botrovalo tako hitremu spustu, balon se je namreč spuščal tudi s hitrostjo pet metrov na sekundo. To bi lahko bila posledica ravnanja pilota, pa tudi recimo spremembe smeri vetra. Po izvedenčevih besedah je balon ob takšni hitrosti zaradi njegove vztrajnosti težko ustaviti, situacijo pa je primerjal s tankerjem na morju, ki za zavoj potrebuje pet kilometrov. »Jaz ob takšni hitrosti ob svojih 40-letnih izkušnjah še nisem pristajal,« je dejal med drugim. Spomnimo, da je balon silovito pristal, že ob prvem trku je nakj potnikov popadalo iz košare.
Glede izbruha požara, ki je terjal več življenj in očitka Kolencu, da ni ugasnil gorilnika ob pristanku, je Dunnington dejal, da lahko pilot ogenj povsem ugasne šele, ko je povsem prepričan, da ga ne bo več potreboval, za recimo prelet ovire. Pilot ima ob tem le nekaj sekund za odločitev, hitrost pa je bila takšna, da so se okoliščine ves čas spreminjale. Dunnington tudi sam ni povsem prepričan, kaj bi storil v takšnem primeru oziroma da bi po vsej verjetnosti, »ko se je skušal postaviti v takšno situacijo,« gorilnike prav tak pustil prižgane. Po njegovih besedah namreč ne bi predvideval, da se bo zgodilo, kar se je – balon je trčil ob drevo, ki je pretrgal cevi za dovod plina, kar je povzročilo požar. Poleg tega bi moral v vsega dveh sekundah ugasniti kar štiri gorilnike. Na sodišču je bilo tudi veliko govora o tem, katero vrvico Kolenc je oziroma ni potegnil ob pristanku, vendar je izvedenec mnenja, da v teh okoliščinah to za nastanek nesreče ni bilo bistveno.
Izvedenec je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja tožilke Nikolaje Hožič glede postopkov, ki naj bi jih pilot uporabil ob običajnem letu ali zasilnem pristanku. Kot je bilo med drugim slišati, je veliko teh postopkov le priporočil, ki jih v določenih primerih v praksi ni mogoče izvesti, zgodi se recimo, da je pilot soočen z dvema slabima možnostma.
Tožilstvo Kolenca bremeni povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagroženih do deset let zapora, ker je pilotiral toplozračni balon, ki se je 23. avgusta 2012 ponesrečil na Ljubljanskem barju. V balonu je bilo 32 ljudi, poleg šesterice umrlih ej bilo veliko poškodovanih. Kolencu očitajo, da kljub bližajoči se nevihti ni pravočasno prekinil poleta, letel naj bi višje, kot je dovoljeno, med zasilnim pristankom pa da ni upošteval varnostnih navodil.
