Je Žiga Novak kriv za prometno nesrečo?
Na ljubljanskem okrožnem sodišču pripravili igrano sojenje. »Obtoženi« med vožnjo uporabljal mobitel in zbil peško.
Odpri galerijo
Otroci so sodnici pomagali pri odločitvi – ali je Žiga Novak kriv ali ne. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana - Petindvajsetletnega Žigo Novaka so na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na tisoč evrov denarne kazni, ker je 12. decembra lani z avtomobilom zbil Metko Vrh, ko je prečkala cesto na prehodu za pešce pri zeleni luči. Novak je namreč prevozil rdečo luč na semaforju, ker je med vožnjo uporabljal mobilni telefon. Zatrdil je, da ga je nesreča izučila in telefona med vožnjo ne uporablja več.
Metka Vrh je bila v nesreči hudo poškodovana, imela je zlomljeno roko in rebra, pretres možganov, številne odrgnine. Nesreča se je zgodila na prehodu za pešce v Kopitarjevi ulici Ljubljani, pri lutkovnem gledališču, ki je blizu sedeža waldorfske šole.
Žigi Novaku so sodili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. A ni šlo za pravo glavno obravnavo, temveč so na ljubljanskem okrožnem sodišču priredili igrano sojenje za učence drugega razreda omenjene osnovne šole. V igrani glavni obravnavi so nastopili sodnica Andreja Sedej Grčar, državna tožilka Jride Mršnik Poljšak in odvetnik Zoran Stankić ter strojepiska sodišča, vsi resnične osebe. Vloge obtoženega Žige Novaka, oškodovanke Metke Vrh in priče Marka Lavriča pa so odigrali strokovni sodelavci sodišča. »Dogodek, kot je ta, predstavlja pomembno področje dela sodišča, ko gre za odnose z javnostmi, še zlasti z javnostjo, kot je bila ta, kjer je še posebej treba vzpostaviti in ohranjati odnos na ustrezen in predvsem odgovoren način. Zavedamo se, da so vsi otroci in mladi, ki prihajajo k nam, bodisi otroci iz vrtcev in šol kot udeleženci igranih glavnih obravnav, bodisi dijaki in študenti, ki spoznavajo delo sodišča, potek sojenja ter lik in delo sodnika, naša prihodnost. Kajti le s pravim pristopom, pravim vzorom in zgledom bomo soustvarjali družbene vrednote,« pojasnjuje Mateja Jazbec, predstavnica sodišča za odnose z javnostmi.
Otrokom je sodnica Sedej Grčarjeva pred začetkom glavne obravnave na njim razumljiv način najprej pojasnila vloge in delo vsakega od zaposlenih na sodišču, od pravosodnih policistov na vhodu, do strojepiske, sodnika, tožilke in zagovornika. Razložila jim je, toge kakšne barve nosijo sodnik, tožilka in odvetnik ter zakaj imajo sodniki na togi značko, na kateri je tehtnica. »Ker sodnik tehta, kdo je bolj kriv,« se je glasil otroški odgovor. Sledil je sodničin popravek, da sodnik tehta, ali je obtoženi kriv ali ne, in če je, kakšno kazen naj mu prisodi.
In na kaj so otroci najprej pomislili, ko so prišli na sodišče? Da bo razpravna dvorana bolj črna, je odgovoril fantič in dodal, da je tako mislil zato, ker so vsi sodniki oblečeni v črno. Kar zadeva dosedanje izkušnje drugošolčkov s sodiščem, je eden že bil na sodišču, dekličina mama »hodi po sodišču, ker ima takšno službo«, oče drugega fantka pa je odvetnik. »Jaz še nisem bil tukaj, mi je pa oče že kaj povedal,« je pojasnil.
Žiga je kriv!
Otroci so nato zbrano poslušali, kaj tožilka očita obdolženemu, prisluhnili so njegovemu zagovoru in izpovedim oškodovanke in očividca nesreče, po končnih besedah pa so sodnici pomagali pri odločitvi - ali je Žiga Novak kriv ali ne?
Strinjali so se, da je, ker je bral oziroma pisal sms med vožnjo, zaradi česar ni bil pozoren na rdečo luč na semaforju. Strinjali so se tudi, da ga je treba obsoditi. Tožilka je predlagala, da gre Žiga v zapor za tri mesece, a se je otrokom to zdelo prestrogo. »Ker je bila ona kriva,« je dodal neki fantič, misleč na oškodovanko. Ta res ni ravnala čisto po predpisih: cesto je sicer pravilno prečkala na prehodu za pešce pri zeleni luči, a je čeznjo stekla, ker se ji je mudilo in ni pogledala levo in desno, je sodnica povzela dejstva. Kljub temu pa je za nesrečo odgovoren voznik.
Nato so se strinjali, da je najbolj primerna denarna kazen, ki jo je predlagal obtoženčev zagovornik. »Tisoč evrov,« je takoj določil neki fantič. Razmišljali so tudi o kazni 500 evrov oziroma o 500 evrih in mesecu dni zapora povrhu, kot je predlagal drugi fantič. Vendar so se preostali strinjali, da bi bilo to vseeno prehudo in da je primerna kazen tisoč evrov. Pri določitvi višine denarne kazni so namreč upoštevali tako oteževalne okoliščine, in sicer da je Žiga grobo kršil predpise cestnega prometa, ko je med vožnjo uporabljal mobilni telefon in prevozil rdečo luč na semaforju, kakor olajševalne - doslej ni bil kaznovan niti za prekršek, dejanje je priznal in ga obžaloval, zanimal se je za oškodovankino zdravstveno stanje in se ji tudi opravičil, kmalu pričakuje prvega otroka, ne nazadnje ga je dogodek izučil. Zatrdil je namreč, da telefona med vožnjo ne uporablja več.
Neki deklici se je ob denarni kazni porodilo vprašanje, komu bo moral Žiga plačati tisoč evrov, morda Metki? Sodnica ji je razložila, da gre plačilo državi, kajti vsi skupaj so predstavljali državo.
»A se je nesreča res zgodila, ali ste nam samo tako pokazali?« pa je vprašal učenec, nejeverni Tomaž, ki zaigrani glavni obravnavi zaradi povzročitve prometne nesreče očitno ni povsem verjel. Sodnica mu je zatrdila, da se je vse res zgodilo. Ni ga povsem prepričala.
Otroci so pripovedovali o svojih izkušnjah s starši in telefoniranjem med vožnjo. Tako smo slišali, da nekateri starši ustavijo na varnem kraju, ko govorijo po mobitelu, drugi pa se ne držijo pravil. Neka deklica je pojasnila, da je očetu vzela telefon iz predala v avtomobilu, ker ga je kljub njenemu dvakratnemu opozorilu vzel še tretjič, da bi se pogovarjal ... Ni dvoma, da bodo imeli starši drugošolcev z waldorfske osnovne šole zelo stroge nadzornike, kar zadeva telefoniranje med vožnjo.
Igrani prizor v poduk
Na koncu se je sodnica Sedej Grčarjeva otrokom zahvalila za pomoč pri ugotavljanju, kaj se je zgodilo, in pri izbiri kazni. Nato pa so dobili bombone. Teh sicer na sodišču ne delijo; dobijo jih le pridni otroci, je pristavila sodnica.
»Če smo že zdaj kateremu od otrok pokazali, kaj je prav in kaj narobe, ko gre denimo za ravnanje v prometu bodisi njih samih, sošolcev in prijateljev bodisi njihovih staršev in drugih, in če smo že danes katerega izmed otrok navdušili za delo sodnika, tožilca, odvetnika, strojepisca ali kateregakoli drugega delujočega v pravosodju, potem smo veseli in na pravi poti,« dodajajo na sodišču, kjer večkrat na leto pripravijo tovrstne dogodke.
Poudarek včerajšnje tematike sojenja je predvsem vzgojni - da se med vožnjo ne sme uporabljati telefona, in »to so otroci zelo dobro razumeli. Če smo z dogodkom preprečili vsaj eno prometno nesrečo, smo dosegli namen,« je še dejala Sedej Grčarjeva.
Tudi ti otroci bodo namreč nekoč samostojni pešci, kolesarji in v prihodnosti tudi vozniki.
Metka Vrh je bila v nesreči hudo poškodovana, imela je zlomljeno roko in rebra, pretres možganov, številne odrgnine. Nesreča se je zgodila na prehodu za pešce v Kopitarjevi ulici Ljubljani, pri lutkovnem gledališču, ki je blizu sedeža waldorfske šole.
Žigi Novaku so sodili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. A ni šlo za pravo glavno obravnavo, temveč so na ljubljanskem okrožnem sodišču priredili igrano sojenje za učence drugega razreda omenjene osnovne šole. V igrani glavni obravnavi so nastopili sodnica Andreja Sedej Grčar, državna tožilka Jride Mršnik Poljšak in odvetnik Zoran Stankić ter strojepiska sodišča, vsi resnične osebe. Vloge obtoženega Žige Novaka, oškodovanke Metke Vrh in priče Marka Lavriča pa so odigrali strokovni sodelavci sodišča. »Dogodek, kot je ta, predstavlja pomembno področje dela sodišča, ko gre za odnose z javnostmi, še zlasti z javnostjo, kot je bila ta, kjer je še posebej treba vzpostaviti in ohranjati odnos na ustrezen in predvsem odgovoren način. Zavedamo se, da so vsi otroci in mladi, ki prihajajo k nam, bodisi otroci iz vrtcev in šol kot udeleženci igranih glavnih obravnav, bodisi dijaki in študenti, ki spoznavajo delo sodišča, potek sojenja ter lik in delo sodnika, naša prihodnost. Kajti le s pravim pristopom, pravim vzorom in zgledom bomo soustvarjali družbene vrednote,« pojasnjuje Mateja Jazbec, predstavnica sodišča za odnose z javnostmi.
Otrokom je sodnica Sedej Grčarjeva pred začetkom glavne obravnave na njim razumljiv način najprej pojasnila vloge in delo vsakega od zaposlenih na sodišču, od pravosodnih policistov na vhodu, do strojepiske, sodnika, tožilke in zagovornika. Razložila jim je, toge kakšne barve nosijo sodnik, tožilka in odvetnik ter zakaj imajo sodniki na togi značko, na kateri je tehtnica. »Ker sodnik tehta, kdo je bolj kriv,« se je glasil otroški odgovor. Sledil je sodničin popravek, da sodnik tehta, ali je obtoženi kriv ali ne, in če je, kakšno kazen naj mu prisodi.
In na kaj so otroci najprej pomislili, ko so prišli na sodišče? Da bo razpravna dvorana bolj črna, je odgovoril fantič in dodal, da je tako mislil zato, ker so vsi sodniki oblečeni v črno. Kar zadeva dosedanje izkušnje drugošolčkov s sodiščem, je eden že bil na sodišču, dekličina mama »hodi po sodišču, ker ima takšno službo«, oče drugega fantka pa je odvetnik. »Jaz še nisem bil tukaj, mi je pa oče že kaj povedal,« je pojasnil.
Žiga je kriv!
Otroci so nato zbrano poslušali, kaj tožilka očita obdolženemu, prisluhnili so njegovemu zagovoru in izpovedim oškodovanke in očividca nesreče, po končnih besedah pa so sodnici pomagali pri odločitvi - ali je Žiga Novak kriv ali ne?
Strinjali so se, da je, ker je bral oziroma pisal sms med vožnjo, zaradi česar ni bil pozoren na rdečo luč na semaforju. Strinjali so se tudi, da ga je treba obsoditi. Tožilka je predlagala, da gre Žiga v zapor za tri mesece, a se je otrokom to zdelo prestrogo. »Ker je bila ona kriva,« je dodal neki fantič, misleč na oškodovanko. Ta res ni ravnala čisto po predpisih: cesto je sicer pravilno prečkala na prehodu za pešce pri zeleni luči, a je čeznjo stekla, ker se ji je mudilo in ni pogledala levo in desno, je sodnica povzela dejstva. Kljub temu pa je za nesrečo odgovoren voznik.
Nato so se strinjali, da je najbolj primerna denarna kazen, ki jo je predlagal obtoženčev zagovornik. »Tisoč evrov,« je takoj določil neki fantič. Razmišljali so tudi o kazni 500 evrov oziroma o 500 evrih in mesecu dni zapora povrhu, kot je predlagal drugi fantič. Vendar so se preostali strinjali, da bi bilo to vseeno prehudo in da je primerna kazen tisoč evrov. Pri določitvi višine denarne kazni so namreč upoštevali tako oteževalne okoliščine, in sicer da je Žiga grobo kršil predpise cestnega prometa, ko je med vožnjo uporabljal mobilni telefon in prevozil rdečo luč na semaforju, kakor olajševalne - doslej ni bil kaznovan niti za prekršek, dejanje je priznal in ga obžaloval, zanimal se je za oškodovankino zdravstveno stanje in se ji tudi opravičil, kmalu pričakuje prvega otroka, ne nazadnje ga je dogodek izučil. Zatrdil je namreč, da telefona med vožnjo ne uporablja več.
Neki deklici se je ob denarni kazni porodilo vprašanje, komu bo moral Žiga plačati tisoč evrov, morda Metki? Sodnica ji je razložila, da gre plačilo državi, kajti vsi skupaj so predstavljali državo.
»A se je nesreča res zgodila, ali ste nam samo tako pokazali?« pa je vprašal učenec, nejeverni Tomaž, ki zaigrani glavni obravnavi zaradi povzročitve prometne nesreče očitno ni povsem verjel. Sodnica mu je zatrdila, da se je vse res zgodilo. Ni ga povsem prepričala.
Otroci so pripovedovali o svojih izkušnjah s starši in telefoniranjem med vožnjo. Tako smo slišali, da nekateri starši ustavijo na varnem kraju, ko govorijo po mobitelu, drugi pa se ne držijo pravil. Neka deklica je pojasnila, da je očetu vzela telefon iz predala v avtomobilu, ker ga je kljub njenemu dvakratnemu opozorilu vzel še tretjič, da bi se pogovarjal ... Ni dvoma, da bodo imeli starši drugošolcev z waldorfske osnovne šole zelo stroge nadzornike, kar zadeva telefoniranje med vožnjo.
Igrani prizor v poduk
Na koncu se je sodnica Sedej Grčarjeva otrokom zahvalila za pomoč pri ugotavljanju, kaj se je zgodilo, in pri izbiri kazni. Nato pa so dobili bombone. Teh sicer na sodišču ne delijo; dobijo jih le pridni otroci, je pristavila sodnica.
»Če smo že zdaj kateremu od otrok pokazali, kaj je prav in kaj narobe, ko gre denimo za ravnanje v prometu bodisi njih samih, sošolcev in prijateljev bodisi njihovih staršev in drugih, in če smo že danes katerega izmed otrok navdušili za delo sodnika, tožilca, odvetnika, strojepisca ali kateregakoli drugega delujočega v pravosodju, potem smo veseli in na pravi poti,« dodajajo na sodišču, kjer večkrat na leto pripravijo tovrstne dogodke.
Poudarek včerajšnje tematike sojenja je predvsem vzgojni - da se med vožnjo ne sme uporabljati telefona, in »to so otroci zelo dobro razumeli. Če smo z dogodkom preprečili vsaj eno prometno nesrečo, smo dosegli namen,« je še dejala Sedej Grčarjeva.
Tudi ti otroci bodo namreč nekoč samostojni pešci, kolesarji in v prihodnosti tudi vozniki.
