Še enkrat o poplačilu škode za uničeno vilo

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo, po kateri bi moral nekdanji veleposlanik Boštjan Kovačič državi vrniti 65.000 evrov.
Fotografija: Boštjan Kovačič trdi, da je šlo le za redna vzdrževalna dela. FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Boštjan Kovačič trdi, da je šlo le za redna vzdrževalna dela. FOTO: Voranc Vogel

Ljubljana – Nekdanji veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič bi moral skladno s pravnomočno sodbo državi vrniti 65.000 evrov za škodo, ki jo je povzročil v tamkajšnji rezidenci. Država mu je začela rubiti denar, a ga je nato morala vrniti, saj je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo okrožnega in višjega sodišča ter postopek vrnilo na začetek.

Država je lastnici vile na prestižnem zagrebškem Pantovčaku na podlagi sodne poravnave že pred časom izplačala 65.000 evrov, od Kovačiča pa je državno odvetništvo (prej pravobranilstvo) z regresnim zahtevkom terjalo povračilo te vsote.
Lastnica vile na Pantovčaku, elitnem predelu Zagreba, ni bila prav nič navdušena, ko je leta 2000 ugotovila, da jo je Kovačič brez njenega dovoljenja preuredil in opravil obsežno adaptacijo. Zamenjal je menda tapete, postavil savno, podrl zidove, posegel v sistem centralne kurjave, dragoceno pohištvo in drugo stanovanjsko opremo pa neustrezno shranil v kleti in na podstrešju, zato sta začela propadati. Ko je zapustil hišo in je bila po zapletih opravljena predaja, je lastnica stanje opisala z besedami, da je huje, kakor če bi bila vila poškodovana med vojno.
 

Rubili in vrnili


Kovačič je pojasnjeval, da je šlo pri »investicijskih delih«, ki mu jih očitajo, izključno za redna vzdrževalna dela in da nikakor niso pustila posledic, ki se jih pozneje ne bi dalo z lahkoto odstraniti. Trdil je, da je bila stavba v precej slabem stanju, kar je bila verjetno posledica bivanja njegovega predhodnika, pakistanskega veleposlanika, ki je tam živel z veliko družino, in če so na parketu petkrat na dan ob molitvi izvajali obredno umivanje, skladno z muslimanskim verovanjem, je to skoraj gotovo pustilo posledice. A Kovačičeve trditve, da je šlo le za redna vzdrževalna dela, sodišča niso prepričale.

Okrožni in višji sodniki so se postavili na stališče, da je povprečnemu človeku jasna razlika med spremembo nepremičnine v smislu ureditve (na primer pleskanje sten in mizarska dela) in gradbenimi posegi, ki jih je izvedel Kovačič – odstranitev zidu v kopalnici, predelava dveh kopalnic, vgraditev savne in dodatne prhe v kleti. Glede na obseg gradbenih del in jasna določila najemne pogodbe z aneksom, sklenjenim z lastnico hiše, iz katerih izhaja, da je mogoče na nepremičnini delati spremembe le v smislu ureditve, »izrecno pa je prepovedano izvajanje kakršnihkoli drugih gradbenih del«, ne prvostopenjsko ne višje sodišče nista dvomili, da je Kovačič ravnal »najmanj hudo malomarno«.

Sodišče mu je s pravnomočno sodbo naložilo plačilo 65 tisočakov, kolikor je država na podlagi sodne poravnave izplačala lastnici vile. Skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od avgusta 2011 in sodnimi stroški je znesek že konec leta 2015, ko je o zadevi odločilo višje sodišče, presegel 90 tisočakov. Državno odvetništvo je Kovačiča pozvalo k plačilu in mu z izvršbo začelo rubiti denar od pokojnine, njegov pooblaščenec odvetnik Miha Kozinc pa je sodbo izpodbijal na vrhovnem sodišču. Z revizijo je bil uspešen, saj je vrhovno sodišče sodbi razveljavilo in vrnilo v nov postopek, država pa je po naših podatkih že zarubljen denar Kovačiču vrnila.
 

»Intervencijski učinek«


Okrožno sodišče mora o zadevi odločiti znova skladno z napotki vrhovnega sodišča. Po mnenju vrhovnih sodnikov sta se okrožno in višje sodišče napačno oprli na stališče, da ima poravnava, sklenjena med lastnico vile in državo, tako imenovani intervencijski učinek v pravdi med državo in Kovačičem. Nedvomno ima intervencijski učinek sodba, in čeprav je sodna poravnava v procesnem smislu izenačena s pravnomočno sodbo, v regresni pravdi (kot je bila pravda med državo in Kovačičem) sodna poravnava, sklenjena v prvi pravdi, nima »uporabne vrednosti«. Stališča o »intervencijskem učinku« sodne poravnave pa ni zaslediti ne v teoriji ne v sodni praksi, saj se govori le o intervencijskem učinku pravnomočne sodbe.

Če se prva pravda sklene s sodbo, je tako sodišče v drugem postopku vezano na dejanske ugotovitve in pravno presojo iz te sodbe, ni pa tako, če se prva pravda konča s sodno poravnavo, saj ta ni rezultat sojenja, temveč razpolaganja z zahtevkom. Zato poravnava iz prve pravde nima intervencijskega učinka v drugi pravdi, v kateri ima Kovačič položaj pravdne stranke, opozarja vrhovno sodišče in dodaja, da bo moralo okrožno sodišče v ponovnem postopku samo(stojno) ugotoviti vse elemente odškodninske obveznosti nekdanjega veleposlanika.