Slovenci še niso izgubili vere v EU

Anketa evropskega parlamenta kaže, da bi se več kot polovica Slovencev volitev verjetno udeležila, a stroka je skeptična do njihovih volilnih namer.
Fotografija: Posebna izdaja evrobarometra po navedbah evropskega parlamenta kaže, da državljani še naprej podpirajo EU in kažejo več interesa za evropske volitve prihodnje leto. FOTO: Niklas Halle'n/AFP
Odpri galerijo
Posebna izdaja evrobarometra po navedbah evropskega parlamenta kaže, da državljani še naprej podpirajo EU in kažejo več interesa za evropske volitve prihodnje leto. FOTO: Niklas Halle'n/AFP

Posebna izdaja evrobarometra, naslovljena Parlemeter 2023, po navedbah evropskega parlamenta kaže, da državljani še naprej podpirajo EU in kažejo več interesa za evropske volitve prihodnje leto.

Približno dve tretjini vprašanih v EU (68 odstotkov) je povedalo, da bi se evropskih volitev verjetno udeležili, če bi te potekale prihodnji teden, kar je 9 odstotnih točk več kot jeseni 2018. V Sloveniji je delež 57-odstotni, kar je 10 odstotnih točk več kot pred petimi leti. Na zadnjih evropskih volitvah je v Sloveniji šlo na volišča le 28,89 odstotka upravičencev. To je bila ena od najnižjih volilnih udeležb v EU.

V Sloveniji smo imeli do zdaj štiri evropske volitve, volilna udeležba pa nikoli ni presegla 30 odstotkov. Evrobarometer, ki ga je za Slovenijo na vzorcu 1000 anketirancev pripravil inštitut Mediana, na prvi pogled kaže, da bi na junijskih volitvah prihodnje leto volilna udeležba lahko bila večja, kot smo ji bili priča na dosedanjih volitvah.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Respondenti so lahko odhod na volišča ocenili na lestvici od 1 do 10, pri čemer 10 pomeni, da se bodo volitev zagotovo udeležili. Da se bodo volitev zelo verjetno udeležili (odgovora 9 in 10), je dejalo 43 odstotkov vprašanih.

Strokovnjak za javno mnenje Andraž Zorko iz Valicona na podlagi dolgoletnih izkušenj ocenjuje, da je mogoče realno pričakovati, da bodo na koncu na evropske volitve prišle tri četrtine vprašanih od 43 odstotkov respondentov, ki so izrazili namero, da bodo najverjetneje šli volit. To nas pripelje do realnejših 32 odstotkov volilne udeležbe, kar je po Zorkovem mnenju še vedno optimistična ocena.

Zorko je pojasnil, da raziskava meri deklarirano namero volivcev, zato dejansko na junijskih evropskih volitvah ne pričakuje višje volilne udeležbe od 30 odstotkov. Za generacijo Y, rojeno med letoma 1980 in 1995, je bilo značilno, da se je podpovprečno udeleževala evropskih volitev. Zdaj prihajajo mlajše generacije, ki jih je čedalje več med volivci, ti pa se volitev pogosteje udeležujejo.

Veliko možnosti, da bi bila volilna udeležba višja od 30 odstotkov, Zorko ne vidi. »Pri pripadnosti EU ne vidim sprememb, da bi se zaradi tega povečala volilna udeležba. Evropsko unijo Slovenci še vedno razumemo kot zunanjo mednarodno temo, ne domačo, zato nas dejansko ne zanima. Slovenci EU nismo ponotranjili,« meni Zorko.

Sloveniji bo na letošnjih volitvah v evropski parlament pripadel dodatni, deveti poslanski sedež. Glavni motiv slovenskih volivcev, da bodo šli na evropske volitve, je podpora svoji politični stranki in podpora določenemu kandidatu (oboje po 39 odstotkov).

Preberite še:

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...