Bruselj pripravlja pomoč Sloveniji za odpravo škode v kmetijstvu

Evropska komisija pripravlja paket finančne pomoči Sloveniji za odpravo posledic poplav v kmetijstvu, je v ponedeljek v Luxembourgu povedal evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Obenem je izrazil zadovoljstvo s pobudo Slovenije in Hrvaške za vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma za primer kriznih razmer v kmetijstvu.

Kakšno pomoč lahko pričakujejo kmetje

»Za kmete, prizadete v poplavah v Sloveniji in Grčiji, pripravljamo paket pomoči,« je dejal komisar. Pojasnil je, da je v okviru notranjih postopkov na komisiji podal svoj predlog za pomoč Sloveniji in Grčiji iz tako imenovane kmetijske rezerve.

O višini pomoči tako še ni mogel govoriti, bo pa po njegovih zagotovilih za ti dve državi uporabljena »znatna količina« kmetijske rezerve.

Gre za sredstva kmetijske rezerve za prihodnje leto, saj so sredstva za letos že izkoriščena. Slovenija je v okviru letošnje kmetijske rezerve sicer prejela 1,2 milijona evrov, ki jih bo tudi deloma namenila za odpravo posledic poplav.

Vlada škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, nastalo v avgustovski ujmi, ocenjuje na okoli 287 milijonov evrov.

Mehanizem za krizne razmere

Slovenija in Hrvaška sta v ponedeljek na zasedanju kmetijskih ministrov zaradi izzivov, s katerimi se v zadnjih letih spoprijema evropsko kmetijstvo, in vse pogostejših naravnih nesreč predstavili pobudo za vzpostavitev posebnega finančnega mehanizma v primeru kriznih razmer.

Predlagata, da bi mehanizem finančne podpore ad hoc vzpostavili kot intervencijo v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike. Višina financiranja bi znašala največ dva odstotka obstoječe nacionalne finančne ovojnice načrta, pri čemer bi lahko članice iz nacionalnega proračuna dodale 200 odstotkov sofinanciranja.

Mehanizem bi vzpostavili v primeru naravnih nesreč ali drugih s podnebnimi spremembami povezanih kriz ter v primeru motenj na trgu, ki bi bile posledica izjemnega in nepričakovanega nihanja cen ali pa povečanja proizvodnih stroškov. Glede na predlog Hrvaške in Slovenije bi bil mehanizem na voljo še v primeru pojava živalskih nalezljivih bolezni ali rastlinskih zajedavcev.

Komisar Wojciechowski je pobudo označil za zanimivo in zagotovil, da jo bodo na komisiji preučili.

»Izkušnje iz Slovenije in Grčije namreč kažejo, da moramo razmisliti o večji prožnosti, da bi lahko države članice uporabile omejen del – na primer dva ali tri odstotke nacionalne ovojnice – za odziv na krizne razmere,« je povedal. Pri tem je poudaril pomen časovnega vidika, saj je pomoč v takšnih primerih potrebna takoj.