Komunale skoraj kot gasilci in vojska

Če posameznik ne ve, kam z njimi, lahko vpraša lokalno komunalno podjetje ali pa predstavnike civilne zaščite.
Fotografija: Centri so polni, odpadki se kopičijo, čeprav komunale delujejo s polno paro. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Centri so polni, odpadki se kopičijo, čeprav komunale delujejo s polno paro. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Komunala pomaga komunali, na območjih, ki jih poplave niso močno prizadele, se reorganizirajo, da lahko na prizadeta območja pošljejo ekipe in vozila, našteva Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva. Odpadki so sicer bolj umazani kot običajno, a tudi te je treba odpeljati in sortirati, saj nihče ne prevzema hladilnika, omare in kavča v enem paketu. Vsega se tudi ne da analizirati, posebej pa poskrbijo za blato, ki je očitno onesnaženo.

Ekipe in vozila iz Kopra in Izole pomagajo na Gorenjskem, iz Krškega v Medvodah, celjska komunala je poslala ekipi in tovornjaka v Mozirje, tudi Nova Gorica sporoča, da ima proste zmogljivosti, našteva Zupanc, ki je ponosen na odziv komunalnih podjetij. Zupanc usklajuje njihovo delo, povezuje jih z župani in vladnimi službami. Komunalna podjetja so se takoj po ujmi reorganizirala, opustila nekatera nenujna opravila ter sprostila ekipe in vozila, da so šli lahko na pomoč na prizadeta območja.

Komunalci odvažajo kosovne in druge odpadke, pa tudi naplavine. Blata ne morejo analizirati, ga je preveč, posebej so poskrbeli le za blato, ki je bilo tako po videzu kot po vonju onesnaženo s kurilnim oljem. To je nevaren odpadek. Zupanc potrjuje, da je pomislek, da je v blatu lahko marsikaj, tudi škodljive kemikalije, upravičen, vendar je nemogoče preiskati vse blato. »Najprej je treba vzpostaviti osnovo za življenje ljudi,« pravi.

image_alt
Na poplavljenih območjih prva črevesna obolenja

Ljudje sicer poročajo, da se informacije o tem, kam z odpadki, kar hitro spreminjajo, poleg tega se centri polnijo, nastajajo pa kupi, denimo, na parkiriščih. Zupanc opozarja, da so količine kosovnih odpadkov ogromne, odvažajo jih z velikimi tovornjaki, a zmogljivosti ni dovolj, zato odvažajo po prioritetah. Dodatna težava, ki je seveda razumljiva, saj je veliko krajev zares prizadetih in so ljudje ostali brez vsega, pa je, da odpadki niso razvrščeni po vrstah. Vse je pomešano, od električne in elektronske opreme, lesa in pohištva, tekstila do embalaže.

»Izjemno veliko dela nas še čaka. Vse te odpadke je treba razvrstiti, nihče ne prevzema mešanih kosovnih odpadkov,« pravi Zupanc.

Blato na degradirana območja

Za pesek in mulj, ki ga je naneslo povsod, pa Zupanc vladi predlaga, naj določi degradirane lokacije, denimo nekdanje peskokope, da bi to lahko odložili. Takih lokacij ne morejo določati občine, to bi morali biti regijski dogovori. Mulj, ki je bil po videzu in vonju onesnažen s kurilnim oljem, so odstranili po postopku za nevarne odpadke.

image_alt
Nadaljujeta se odstranjevanje posledic poplav in sanacija

Komunalna podjetja, ki urejajo tudi vodovode in popravljajo kanalizacijske vode, dobro delujejo, pravi Zupanc. Vse je organizirano, postopki so jasni, ne glede na to, da so poplavni odpadki bolj onesnaženi. Nihče tudi ne bo več plačal, če bo odpadke oddal na pravi način, in ne v bližnji gozd. Stroške sanacije plačuje Civilna zaščita.

»Če posameznik ne ve, kam z odpadki, naj se o tem pozanima pri lokalnem komunalnem podjetju ali pri civilni zaščiti,« pravi Zupanc in dodaja, da kliče več županov, ki so vključeni v čisto vse dogajanje, povezano z odpravo posledic ujme. Tako lahko informacije dobite tudi od županov.

Lahko se razširi smrad

Ogromno je tudi poplavljenih avtomobilov, ki bodo končali kot odpadek. »Vsak avtomobil je vezan na lastnika, to je razvidno tudi iz številke šasije. Neidentificiranih avtomobilov in lastnikov bo ostalo le za peščico,« pravi Zupanc. Ob tem spomni, da imamo v Sloveniji utečen sistem razgradnje vozil, ki lastnika ne stane nič. Ko daste uničen avtomobil v razgradnjo, dobite potrdilo, s katerim ga odjavite iz prometa. Več avtomobilov, ki so kasko zavarovani, ne bo smiselno popravljati, zato gredo v razgradnjo.

image_alt
Potapljači iz Ljubljanice stavhali tono odpadkov

Hrana in trupla živali v blatu in med odpadki pa bodo v prihodnjih toplejših dneh verjetno povzročili nove težave, zlasti smrad, mogoče pa tudi razmnožitev mrčesa in glodavcev. Zupanc soglaša, da bi to lahko postala velika težava, ob tem pa spomni, da imamo tudi predelovalca kadavrov in bioloških odpadkov. »Dobro smo stopili skupaj, sodelovanje pa lahko še razširimo,« meni Zupanc, ki je pohvalil zakon, po katerem lahko občine denar za sanacijo dobijo vnaprej.

Preberite še:

Obnavljamo Slovenijo

S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.

SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.

Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.

Komentarji: