Državni svet umika novelo zakona o interventnem odstrelu
Novelo zakona o interventnem odstrelu, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, je sprejel prav državni svet.
Odpri galerijo
Za odvzem volka strokovna argumentacija še ni bila izdelana. FOTO: Rafael Marchante/Reuters
Državni svetniki so z 29 glasovi za in dvema proti izglasovali umik novele zakona o interventnem odstrelu medvedov in volkov iz zakonodajnega postopka. Razlog je odločitev ustavnega sodišča, da se zakon o interventnem odstrelu razveljavi, saj krši tretji člen ustave o delitvi oblasti. Z razveljavitvijo zakona je brezpredmetna postala tudi novela, ki temelji na njem.
Omenjeno novelo zakona o interventnem odstrelu je sprejel prav državni svet na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča, predstavnika kmetijsko-gozdarske zbornice v tem organu in člana stranke SLS. Predvidevala je odstrel 220 medvedov in 30 volkov v obdobju od maja letos do aprila prihodnje leto, interventni zakon, ki ga je državni zbor sprejel junija lani, in na katerem je novela temeljila, pa je za obdobje do septembra letos predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov. Čeprav je zakon razveljavljen, so bile ustreljene že skoraj vse živali iz te kvote.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je ob umiku novele izjavil, da »državni svet obžaluje, da je s presojo ustavnega sodišča prišlo do razmer, ki pomenijo pravzaprav asimetrično odločitev. Problematika ostaja odprta, status quo pa na koncu ne bo dober ne za človeka ne za prostoživeče živali. Namreč ustavno sodišče je presodilo zgolj to, da pravna rešitev za regulacijo sobivanja človeka in zveri ni vzdržna. S tem pa ni ne odstranilo ne razrešilo perečega konflikta. Tako smo se znašli znova na začetku zgodbe, ki ima poleg etične in strokovne razsežnosti čedalje pomembnejšo politično konotacijo.«
Ministrstvo za okolje in prostor je novelo interventnega zakona podpiralo, strokovnjaki pa so ji nasprotovali, menili so, da je škodljiva. Z ministrstva so za STA pojasnili, da bodo po odločitvi ustavnega sodišča še naprej »podpirali strokovne rešitve, ki bodo omogočale čim hitrejšo vzpostavitev ravnovesja med sobivanjem z velikimi zvermi in varnostjo človeka«. Pripravljajo nove podlage za odvzem živali.
Za rjavega medveda na Arsu že teče postopek za selektiven in omejen odvzem iz narave v skladu z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Predviden odvzem bo temeljil na strokovnih argumentih, kvotah, dinamiki in drugih pogojih, ki izhajajo iz strokovnih izhodišč za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2020-2023 ter iz strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, so za STA povedali na ministrstvu. Odločba bo veljavna do 30. septembra.
Za odvzem volka strokovna argumentacija še ni bila izdelana. Interesna in strokovna skupina, ki delujeta v okviru okoljskega ministrstva, sta namreč sprejeli stališče, da je treba izboljšati sistem izdajanja odločb v posamičnih primerih. Pripravljen je bil predlog smernice za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki bo olajšala tako pripravo vlog kot tudi izdajo odločb za odstrel volka, so pojasnili. Smernica se je poleg razjasnitve nekaterih procesnih vprašanj osredotočila predvsem na jasnejšo opredelitev nekaterih kriterijev za dokazovanje razlogov za dovolitev odstrela, kot sta preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, so navedli na ministrstvu.
Omenjeno novelo zakona o interventnem odstrelu je sprejel prav državni svet na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča, predstavnika kmetijsko-gozdarske zbornice v tem organu in člana stranke SLS. Predvidevala je odstrel 220 medvedov in 30 volkov v obdobju od maja letos do aprila prihodnje leto, interventni zakon, ki ga je državni zbor sprejel junija lani, in na katerem je novela temeljila, pa je za obdobje do septembra letos predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov. Čeprav je zakon razveljavljen, so bile ustreljene že skoraj vse živali iz te kvote.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je ob umiku novele izjavil, da »državni svet obžaluje, da je s presojo ustavnega sodišča prišlo do razmer, ki pomenijo pravzaprav asimetrično odločitev. Problematika ostaja odprta, status quo pa na koncu ne bo dober ne za človeka ne za prostoživeče živali. Namreč ustavno sodišče je presodilo zgolj to, da pravna rešitev za regulacijo sobivanja človeka in zveri ni vzdržna. S tem pa ni ne odstranilo ne razrešilo perečega konflikta. Tako smo se znašli znova na začetku zgodbe, ki ima poleg etične in strokovne razsežnosti čedalje pomembnejšo politično konotacijo.«
Za rjavega medveda na Arsu že teče postopek za selektiven in omejen odvzem iz narave v skladu z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. FOTO: Daniel Mihailescu/Afp
Na ministrstvo pripravljajo nove podlage za odstrel
Ministrstvo za okolje in prostor je novelo interventnega zakona podpiralo, strokovnjaki pa so ji nasprotovali, menili so, da je škodljiva. Z ministrstva so za STA pojasnili, da bodo po odločitvi ustavnega sodišča še naprej »podpirali strokovne rešitve, ki bodo omogočale čim hitrejšo vzpostavitev ravnovesja med sobivanjem z velikimi zvermi in varnostjo človeka«. Pripravljajo nove podlage za odvzem živali.
Za rjavega medveda na Arsu že teče postopek za selektiven in omejen odvzem iz narave v skladu z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Predviden odvzem bo temeljil na strokovnih argumentih, kvotah, dinamiki in drugih pogojih, ki izhajajo iz strokovnih izhodišč za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2020-2023 ter iz strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije, so za STA povedali na ministrstvu. Odločba bo veljavna do 30. septembra.
Za odvzem volka strokovna argumentacija še ni bila izdelana. Interesna in strokovna skupina, ki delujeta v okviru okoljskega ministrstva, sta namreč sprejeli stališče, da je treba izboljšati sistem izdajanja odločb v posamičnih primerih. Pripravljen je bil predlog smernice za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki bo olajšala tako pripravo vlog kot tudi izdajo odločb za odstrel volka, so pojasnili. Smernica se je poleg razjasnitve nekaterih procesnih vprašanj osredotočila predvsem na jasnejšo opredelitev nekaterih kriterijev za dokazovanje razlogov za dovolitev odstrela, kot sta preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, so navedli na ministrstvu.
