Letos skoraj ne bo slovenskega sadja

Pozeba je povzročila med 40 in 50 milijoni evrov škode, ocenjuje minister za kmetijstvo Jože Podgoršek.
Fotografija: Slovenskega sadja bo letos zelo malo, za predelavo ga bo treba uvoziti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Slovenskega sadja bo letos zelo malo, za predelavo ga bo treba uvoziti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki si na terenu po nedavni pozebi danes ogleduje škodo v sadjarstvu in vinogradništvu, je ob obisku v Trebnjem ocenil, da je pozeba povzročila za 40 do 50 milijonov evrov škode in da je primerljiva s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ki je dosegla približno 45 milijonov evrov.

Letos gre sicer za nekoliko drugačno škodo, saj je pozeba zaradi zgodnjega pojava prizadela le nekatere vinogradniške površine, ne glede na to pa jo lahko primerjajo z navedenima letoma, je dejal. Podgoršek je pri tem opozoril, da gre za preliminarno oceno škode in da je za končno oceno še prezgodaj. Opozoril je tudi, da letos skoraj ne bo slovenskega sadja ali pa bo tega zelo malo.



Po pogovoru s predstavniki Občine Trebnje, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in sadjarske sekcije Gospodarske zbornice Slovenije je sicer napovedal državno pomoč, pri kateri se bo država oprla na izkušnje preteklih pozeb. Gre za ukrepe v različnih smereh, je nadaljeval in navedel pripravo interventnega zakona, pri katerem razmišljajo, da bi prizadetim kmetijam, ki so zakupnice državnih zemljišč, pomagali z znižanjem ali celo odpisom zakupnin.

Upravi za zaščito in reševanje bodo predlagali oceno škode po vsej državi, pri čemer bodo upoštevali tudi marčno pozebo na Primorskem. Na kmetijskih gospodarstvih z ocenjeno škodo po pozebi bi lahko pomagali tudi z odpisom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Za prihodnost je naloga zagotoviti dovolj vode za oroševanje. FOTO: BlaŽ Samec/Delo
Za prihodnost je naloga zagotoviti dovolj vode za oroševanje. FOTO: BlaŽ Samec/Delo


Na Vipavskem, kjer zaradi prenove in posledično nizke gladine akumulacije namakalnega sistema Vogršček tega ob pozebi niso mogli uporabljati, predvidevajo neke vrste odpis stroškov za vzdrževanje namakalnega sistema, iskali bodo možnosti dokupa grozdja in sadja na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi predelave sadja.



image_alt
Ministrstvo zaradi pozebe v pripravo interventnega zakona


»Poskušali bomo tudi doseči nadomestilo za izpad škode, vsaj primerljivo, kot je bilo v letih 2016 in 2017,« je dejal minister.
Sicer pa se je z današnjimi sogovorniki strinjal, da morajo v prihodnje z ministrstvom za okolje poiskati načine za hitrejše pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za pripravo namakalnih in protipozebnih sistemov. Poiskati morajo tudi rešitve za bolj ambiciozno nastopanje pri takih naložbah.

image_alt
Pozeba ponekod pobrala ves pridelek sadja


Podgoršek je še napovedal, da bo kmetijsko ministrstvo maja znova objavilo razpis za investicije za kmetijska gospodarstva, ki bodo vlagala v prilagajanje na podnebne spremembe. V razpisu, na katerem so lani razdelili deset milijonov evrov, bo letos na razpolago 20 milijonov, je še zatrdil.

image_alt
Del pridelka bo v dveh jutrih pobral mraz


Predsednik sadjarske sekcije Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Kozole je po pogovoru z ministrom povedal, da bi pozeba letošnjo pridelavo sadja lahko oklestila za dobre štiri petine. Sicer pa je ministra opozoril, da bi morali iskati sistemske rešitve in v slovenskem sadjarstvu v najkrajšem možnem času vsaj tretjino površin opremiti z oroševalnimi sistemi. Predvsem pa pričakujejo poenostavitev postopkov za njihovo postavitev, je še dejal Kozole.


Na Primorskem škoda še od marca


Državni sekretar Anton Harej si je ogledal nastalo škodo na sadnem drevju zaradi pozebe v Vipavski dolini. Najhuje so prizadeti sadovnjaki v nižjih predelih Vipavske doline in Slovenske Istre, kjer je odvisno od vrste sadnega drevja škoda lahko tudi 100-odstotna.  »Zanimalo me je tudi stanje v Goriških Brdih, na Krasu in v Slovenski Istri. Med njimi ni bistvenih odstopanj, prizadeto je celotno območje Primorske. Marelice, breskve in češnje so povsod od 80- do 100-odstotno prizadete,« je v izjavi po koncu ogledov povedal Harej.

Sadjarjem bo država pomagala na različne načine. K poplačilu škode sadjarjem bo vsaj deloma pripomogel interventni zakon, v letu 2016 je bil odstotek poplačila ocenjene škode nekaj pod deset odstotkov, leto kasneje okrog 12 odstotkov, »tudi sedaj se bomo potrudili, da pridemo pridelovalcem nasproti s to pomočjo«. Vsem sadjarjem, ki imajo v najemu zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, bodo zaradi letošnje pozebe poskušali odpisati vsaj del najemnin za letošnje leto. »V teh nižinskih predelih, kjer je bila pozeba najhujša, bomo verjetno v celoti odpisali plačilo najemnine,« je poudaril Harej.

Pozeba je najhuje prizadela sadovnjake v nižjem delu Vipavske doline, na Obali ter v ravninskih delih Goriških Brd in Krasa. Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimirja Radikona so skoraj v celoti pozeble marelice, breskve, češnje in kakiji. »Škoda je kar precejšnja, letos slovenskega sadja s teh sadovnjakov skorajda ne bo,« je še dejal Radikon.

Sadjar Radivoj Štor iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini pa se je ob tem spraševal o smiselnosti kmetovanja, saj bodo letošnje leto poskušali preživeti le z njegovo plačo, ker je zaposlen. Izpada zaradi pozebe bo imel po njegovih prvih ocenah letos vsaj za 30.000 evrov.

Preberite še:

Komentarji: