Mikroplastika v vodi ni zdravju škodljiva

V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije navajajo, da raven mikroplastike v pitni vodi za zdaj predstavlja le minimalno tveganje za zdravje ljudi.
Fotografija: Mikroplastiko vse pogosteje najdemo v pitni vodi in jo opisujemo kot manj kot pol milimetra velik delec. FOTO: Eric Gaillard/Reuters
Odpri galerijo
Mikroplastiko vse pogosteje najdemo v pitni vodi in jo opisujemo kot manj kot pol milimetra velik delec. FOTO: Eric Gaillard/Reuters

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala prvo poročilo o vplivu mikroplastike v vodi iz vodovoda in plastenk na človeka. V njem so zapisali, da (do sedaj) niso našli dokazov o delcih, ki bi ogrožali človeško zdravje. A so dodali, da so nujne nadaljnje raziskave, piše Guardian. Na to opozarjajo tudi organi Združenih narodov, ki so mnenja, da se z omenjeno raziskavo ne smemo zadovoljiti in da je treba raziskave, ki bi v celoti pokazale, kako se plastika širi v okolje in učinkuje na človeško telo, še izvesti.

Raven mikroplastike, ki je vse pogosteje prisotna v pitni vodi in jo opisujejo kot manj kot pol milimetra velik delec, za zdaj predstavlja le minimalno tveganje za zdravje ljudi, je v poročilu navedla organizacija WHO.

V poročilu navajajo, da jih mikroplastike, večje od 150 mikrometrov, kar je enako premeru lasa, najmanj skrbijo, saj gredo naravnost skozi telo. Manjši delci pa bi potencialno lahko prešli skozi stene prebavnega traka in tam ostali. Kljub temu raziskovalci verjamejo, da se ti delci ne kopičijo v škodljivo velikih količinah. Je pa o najmanjših nanoplastikah (tistih, manjših od enega makrometra) znanega zelo malo, zato znanstveniki njihovega vpliva na človeka še ne poznajo.

»Čeprav omejeni, novi dokazi o kemikalijah in mikroorganizmih, povezanih z mikroplastiko v pitni vodi, kažejo nizko stopnjo nevarnosti za človeško zdravje. Čeprav nimamo stoodstotno zanesljivih dokazov, ki bi potrjevali, da tudi nanodelci niso škodljivi, vse kaže na to, da tudi ti niso zaskrbljujoči,« piše v zaključku poročila.
 

​Do leta 2025 se bo proizvodnja plastike ponovno podvojila.


​Poročilo opozarja na nevarnosti, ki nam zaradi plastike grozijo v prihodnje. Če se bo onesnaževanje okolja s plastiko nadaljevalo s sedanjo ravnjo, bi lahko mikroplastika v prihodnjem stoletju predstavljala veliko mero tveganja za vodni ekosistem. S tem pa bi se povečala tudi človeška izpostavljenost temu tveganju.

»Naš sklep je, da potrošniki ne bi smeli biti preveč zaskrbljeni. Glede na pridobljene podatke verjamemo, da je tveganje majhno, zato tudi mi nismo zaskrbljeni. Ne moremo pa z gotovostjo trditi, da tveganja tudi v prihodnosti ne bo,« je dejal Bruce Gordon​, kordinator WHO za vodo in zdravstvene ukrepe, in pozval k obsežnejšim raziskavam. Rešitev vidi v zmanjšanju plastičnega onesnaževanja s postopno ukinitvijo plastike za enkratno uporabo in v recikliranju ter uporabi alternativnih izdelkov. To bi koristilo tudi okolju.

Strokovnjaki kot rešitev predlagajo obdelavo odpadne vode s sistemi, kot je filtracija, saj se lahko s tem odstrani več kot 90 odstotkov mikroplastike v vodi. FOTO: Mohammad Ponir Hossain/Reuters
Strokovnjaki kot rešitev predlagajo obdelavo odpadne vode s sistemi, kot je filtracija, saj se lahko s tem odstrani več kot 90 odstotkov mikroplastike v vodi. FOTO: Mohammad Ponir Hossain/Reuters


V zadnjih desetletjih se je proizvodnja plastike izjemno povečala, kot v poročilu napovedujejo strokovnjaki, naj bi se do leta 2025 ponovno podvojila. Kar pomeni, da več kapljic in vlaken razpade na drobcene delce, ki se nabirajo v vodi, na ceveh, skodelicah, v grlu in trebuhu. Raziskave celo kažejo, da voda v plastenki vsebuje manjše elemente polimerov, ki jih uporabljajo za plastične embalaže in pokrovčke.

To je v očeh (strokovne) javnosti spodbudilo zaskrbljenost, da bi ljudje lahko bili okuženi s kemikalijami, ki jih uporabljajo v plastiki, oziroma z mikroorganizmi, ki so v teh delcih.
 

Rešitev v obdelavi odpadne vode


Avtorji so med drugim predlagali, da bi namesto spremljanja mikroplastike v vodi sredstva raje uporabili za odstranitev bakterij in virusov, ki dokazano predstavljajo večje tveganje. Več kot dve milijardi ljudi namreč sploh nima trajnega dostopa do pitne vode.

Če se bo onesnaževanje okolja s plastiko nadaljevalo s sedanjo ravnjo, bi lahko mikroplastika v prihodnjem stoletju predstavljala veliko mero tveganja za vodni ekosistem. S tem pa bi se povečala tudi človeška izpostavljenost temu tveganju. FOTO: Biju Boro
Če se bo onesnaževanje okolja s plastiko nadaljevalo s sedanjo ravnjo, bi lahko mikroplastika v prihodnjem stoletju predstavljala veliko mero tveganja za vodni ekosistem. S tem pa bi se povečala tudi človeška izpostavljenost temu tveganju. FOTO: Biju Boro


Strokovnjaki kot rešitev predlagajo obdelavo odpadne vode s sistemi, kot je filtracija, saj se lahko s tem odstrani več kot 90 odstotkov mikroplastike v vodi. Po ocenah WHO pa bi takšen ukrep prinesel še eno korist – z njim bi se lahko lotili tudi s fekalijami onesnažene vode, ki povzročajo smrtonosne bolezni z diarejo. Z obdelavo bi iz vode namreč odstranili mikrobne patogene in kemikalije.

Preberite še:

Komentarji: