Občani proti sosežigu, ki ne rešuje težav z odpadki

V Tešu opozarjajo, da ne bo sosežiga kot v Anhovem oziroma cementarnah.
Fotografija: Od projekta sosežiga so, kot so obljubili, pripravljeni tudi odstopiti, če se z njim lokalna skupnost ne bo strinjala. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Od projekta sosežiga so, kot so obljubili, pripravljeni tudi odstopiti, če se z njim lokalna skupnost ne bo strinjala. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Velenje, Šoštanj – Šoštanjski dom kulture je bil zvečer premajhen za vse, ki so želeli na okroglo mizo, ki jo je pripravilo Šaleško EKO gibanje o sosežigu v Termoelektrarni Šoštanj (Teš). Medtem ko sta predstavnika Teša pojasnjevala, da ne pričakujejo, da bi sosežig negativno vplival na okolje, občanov argumenti Teš niso prepričali. Skrbijo jih izpusti in menijo, da bodo vplivi na okolje škodljivi.

Sosežig SRF, to je gorivo iz nenevarnih odpadkov, z lignitom naj bi v Tešu poskusno začeli izvajati konec prihodnjega leta. V blokih 5 in 6 bi na leto lahko skurili do 160.000 ton nenevarnih odpadkov. Direktor Teša Mitja Tašler je dejal, da bi s tem dosegli za 156.000 ton manj izpustov ogljikovega dioksida v okolje. Predstavnica Šaleškega EKO gibanja Urša Menih Dokl je poudarila, da bo teh izpustov verjetno res manj, težava pa so še vedno težke kovine, dioksini, furani. Predstavniki Teša so zatrdili, da bodo po prvih predvidevanjih vsi izpusti v mejnih vrednostih. Tašler je že zagotovil, da odločitev o sosežigu sploh še ni dokončna: »Če bi se na stopnji presoje vplivov na okolje pokazalo, da vplivi na okolje ne bodo znotraj dovoljenih parametrov, se projekt ustavi.«



Presoja vplivov na okolje bo končana čez predvidoma dva meseca. Kot je že dopoldne v Velenju povedal generalni direktor Teša Viktor Vračar, jih pripravlja konzorcij podjetij Eurofins Erico, Elektroinštitut Milan Vidmar, Fakulteta za strojništvo UM, podjetje E-net Okolje. Andreja Slameršek, vodja gibanja Rešimo Muro, je občanom povedala: »Investitor privija tistega, ki pripravlja okoljsko poročilo, dokler ni poročilo tako, kot ga hoče investitor.« Uroš Macerl iz Ekokroga je poudaril, da je problem tudi nadzor: »Izvajalec sam izbere tistega, ki bo izvajal meritev, sam določi vplivno območje, sam plača in žal so razmere take, da bolj ko si uslužen kapitalu, več dela dobiš.«

V Tešu zagotavljajo, da bodo sosežigali le tiste odpadke z vsemi certifikati in dodajajo, da imajo ene najboljših filtrov dimnih plinov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V Tešu zagotavljajo, da bodo sosežigali le tiste odpadke z vsemi certifikati in dodajajo, da imajo ene najboljših filtrov dimnih plinov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Ključen bo nadzor


V Tešu zatrjujejo, da bodo kurili le nenevarne odpadke z vsemi dokazili in certifikati, kot je v Velenju dejal Vračar: »Kje bomo SRF dobili in to takega, da bo ustrezen? Tudi nas to skrbi.« Tašler nekaj ur pozneje v Šoštanju ni odgovoril, kje bodo dobili odpadke, dejal je le, da ne bodo uvoženi: »Vsaj pet predelovalcev z odpadki v Sloveniji je, ki bi to lahko naredili. Smo pa podpisali sporazum o zaupnosti, da ne morem povedati, kdo so to.« Priznal pa je, da s tem problema z odpadki ne bodo reševali: »Tako gorivo bi z veseljem vzeli povsod. Problema z najbolj problematičnimi odpadki s tem ne rešujemo.«

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić, ki se je oglasil iz publike, je imel manj težav z imeni družb, s katerimi se pogovarjajo glede dobave nenevarnih odpadkov, omenil je tudi družbi Gorenje Surovina in Kostak. Tudi Nikolić je obljubil, da bodo, če bo presoja vplivov na okolje pokazala škodljive vplive, od projekta odstopili. Poudaril je, da je ključno, kakšna bo vhodna surovina, torej odpadki, ki bi jih sosežigali: »Zahtevamo minimalno vsebnost klora in težkih kovin. Po naših preliminarnih študijah bi morale biti emisije boljše, kot so bile do zdaj, in negativni vplivi na okolje se bodo zmanjšali.« V Tešu so sicer že predlagali ustanovitev zunanje monitoring skupine, ki bi lahko projekt spremljala že zdaj, od presoje vplivov na okolje do kasneje sosežiga.
 

Še veliko neznank


Šaleško EKO gibanje proti sosežigu še vedno zbira podpise, imajo jih več kot 2200. Kot je dejala Urša Menih Dokl, je tveganj preveč: »Ne obstaja standard, ki bi povedal, ali je neko gorivo primerno za sosežig, niti ne pove vsebnosti težkih kovin. Nikjer se ne uporablja izraz SRF, torej gorivo iz nenevarnih odpadkov, pri uredbi o sosežigu. SRF si naročnik, torej Teš, lahko naroči glede na sedanjo tehnologijo, ne pa glede na izpuste.« Podobno je opozoril tudi Macerl: »Vhodni material je lahko pri sežiganju zelo različen. Nihče ne ve, kaj je notri. Kaj gre v peč na Dunaju, kaj v Anhovem in kaj pri vas.«

Poleg premoga, ki ga zmeljejo v drobilcih (na sliki), bi v kotlih skurili še do šest odstotkov alternativnega goriva, torej nenevarnih odpadkov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Poleg premoga, ki ga zmeljejo v drobilcih (na sliki), bi v kotlih skurili še do šest odstotkov alternativnega goriva, torej nenevarnih odpadkov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Tašler je velenjskim svetnikom sicer dejal, da sosežiga v Teš in v Anhovem ne moremo primerjati: »Cementarne so posebna zgodba. Prizadevajo si, da bi uporabljale alternativna goriva v večinskem deležu, tudi do sto odstotkov. Tu pa govorimo o šestodstotnem primešanju goriva lignitu.«

Koliko so v Tešu sosežig že vložili in koliko bo sam projekt stal, še ne znajo povedati, saj pravijo, da je preveč neznank. Je pa Nikolić povabil na naslednjo okroglo mizo, ko bodo že poznali številke. Tašler je dejal, da bodo od projekta odstopili, če bodo ljudje proti. Kaže, da se bodo morali še zelo potruditi, da bi občane prepričali. Lokalne skupnosti pa pričakujejo cenejše ogrevanje, o čemer se s Tešem že pogovarjajo.

Preberite še:

Komentarji: