Zdravo okolje za uspešno kmetijstvo in zdravje ljudi
Koronakriza je pokazala potrebo po odpornejšem prehranskem sistemu.
Odpri galerijo
Prehranski sistem mora postati odpornejši na krize, prijaznejši do narave in našega zdravja. FOTO: Uroš Hočevar
Pandemija novega koronavirusa ni pretrgala verig preskrbe s hrano in cen pognala v nebo, kot se je zgodilo ob svetovni finančni in gospodarski krizi leta 2008, a je razganila njihovo ranljivost. Potrebujemo razmislek, kako vzpostaviti prehranski sistem, ki bo odpornejši na podobne prihodnje krize, prijaznejši do narave in našega zdravja.
Za razliko od krize leta 2008 so v tokratni koronakrizi vlade z ukrepi pomagale kmetijsko-živilskemu sektorju, trgovina ni bila prekinjena, ljudje so imeli dostop do hrane. Tudi kmetijsko-živilski sektor je poslal signal trgom, »ne paničarite, ostanite mirni. To kaže, da lahko že s preprostimi politikami zgradimo bolj odporne prehranske sisteme«, je na globalnem forumu za hrano in kmetijstvo v Berlinu, redni letni konferenci, ki jo gosti nemško ministrstvo za prehrano in kmetijstvo, povedala Marion Jensen z direktorata za trgovino in kmetijstvo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
V OECD vidijo tri ključne izzive: prehranski sistemi morajo zagotoviti, da ima rastoče prebivalstvo stalen dostop do hrane, da je ta pridelana bolj trajnostno in da vlade kmetijstvo podprejo s pravimi oblikami proračunskih podpor. Poročilo OECD, ki je zajelo 54 držav, kaže, da so te v obdobju 2017–2019 kmetijskemu sektorju namenile 542 milijard evrov pomoči letno. Tri četrtine tega denarja je bilo uporabljenega za pomoč, ki je povzročala motnje na trgu.
Dobre politike so tiste, ki podpirajo raziskave in inovacije za modernizacijo in večjo odpornost kmetijstva na krize, ki razvijajo načrte prilagajanja na podnebne spremembe, robustno vodno politiko, razmišljajo o razvoju in uporabi novih sort, bolje prilagojenih na podnebne spremembe, uporabljajo informacijske sisteme za napovedovanje tveganj prihodnjih kriz ter povezujejo javni in zasebni sektor. »Premislite, kako bodo politike, ki jih uveljavljate zdaj, vplivale na prihodnost,« je vladnim odločevalcem po svetu svetovala Jensenova.
Graziella Romito z italijanskega ministrstva za kmetijstvo je opisala odziv italijanske vlade na koronakrizo, ki je močno zaznamovala gospodarstvo. Prvi odziv je bil zagotovitev likvidnostnih sredstev za kmetijska podjetja in kmete, zdaj načrtujejo strukturne spremembe za večjo odpornost kmetijskega sektorja. »Spoznali smo, da smo šibki pri upravljanju s tveganji, zato bomo v pripravo strateškega načrta skupne kmetijske politike vključili nov okvir za upravljanje s tveganji. Upoštevali bomo vse faze: preprečevanje, odziv in okrevanje, poleg tega pa tudi različne geografske razmere,« je povedala.
Edegar de Oliveira Rosa iz brazilske pisarne okoljske nevladne organizacije WWF je poudaril, da je zdravo okolje pomembno za uspešno kmetijstvo in zdravje ljudi. Če z naravo pravilno ravnamo, lahko omilimo posledice podnebnih sprememb in zmanjšamo tveganje za pandemije, kakršna je koronavirusna, izčrpavanje narave pa vodi v nove pandemije in še večjo podnebno krizo. Pomembna je predvsem zaščita gozdov. V zadnjem desetletju smo izgubili 43 milijonov hektarov gozdov na območju tropov in subtropov, kar je enako velikosti Kalifornije, kaže nedavno poročilo WWF.
Proizvodnja hrane je ključni dejavnik spreminjanja namembnosti in degradacije gozdnih zemljišč. »Razmisliti moramo, kako proizvodnjo hrane vrniti v okvire planetarnih meja. Ne potrebujemo več novih površin, ampak moramo povečati učinkovitost pridelave in prireje na površinah, ki jih imamo na voljo.« Za ustavitev prekomerne sečnje so odgovorni države, investitorji in preskrbna veriga, meni Edegar de Oliveira Rosa.
Za razliko od krize leta 2008 so v tokratni koronakrizi vlade z ukrepi pomagale kmetijsko-živilskemu sektorju, trgovina ni bila prekinjena, ljudje so imeli dostop do hrane. Tudi kmetijsko-živilski sektor je poslal signal trgom, »ne paničarite, ostanite mirni. To kaže, da lahko že s preprostimi politikami zgradimo bolj odporne prehranske sisteme«, je na globalnem forumu za hrano in kmetijstvo v Berlinu, redni letni konferenci, ki jo gosti nemško ministrstvo za prehrano in kmetijstvo, povedala Marion Jensen z direktorata za trgovino in kmetijstvo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Prehranski sistem je preživel koronakrizo, a je ranljivejši.
Proračunske podpore kmetijstvu ne smejo povzročati motenj na trgu.
Ustaviti je treba prekomerno sečnjo gozdov.
Proračunske podpore kmetijstvu ne smejo povzročati motenj na trgu.
Ustaviti je treba prekomerno sečnjo gozdov.
V OECD vidijo tri ključne izzive: prehranski sistemi morajo zagotoviti, da ima rastoče prebivalstvo stalen dostop do hrane, da je ta pridelana bolj trajnostno in da vlade kmetijstvo podprejo s pravimi oblikami proračunskih podpor. Poročilo OECD, ki je zajelo 54 držav, kaže, da so te v obdobju 2017–2019 kmetijskemu sektorju namenile 542 milijard evrov pomoči letno. Tri četrtine tega denarja je bilo uporabljenega za pomoč, ki je povzročala motnje na trgu.
Dobre politike so tiste, ki podpirajo raziskave in inovacije za modernizacijo in večjo odpornost kmetijstva na krize, ki razvijajo načrte prilagajanja na podnebne spremembe, robustno vodno politiko, razmišljajo o razvoju in uporabi novih sort, bolje prilagojenih na podnebne spremembe, uporabljajo informacijske sisteme za napovedovanje tveganj prihodnjih kriz ter povezujejo javni in zasebni sektor. »Premislite, kako bodo politike, ki jih uveljavljate zdaj, vplivale na prihodnost,« je vladnim odločevalcem po svetu svetovala Jensenova.
Ne več površin, temveč večja učinkovitost
Graziella Romito z italijanskega ministrstva za kmetijstvo je opisala odziv italijanske vlade na koronakrizo, ki je močno zaznamovala gospodarstvo. Prvi odziv je bil zagotovitev likvidnostnih sredstev za kmetijska podjetja in kmete, zdaj načrtujejo strukturne spremembe za večjo odpornost kmetijskega sektorja. »Spoznali smo, da smo šibki pri upravljanju s tveganji, zato bomo v pripravo strateškega načrta skupne kmetijske politike vključili nov okvir za upravljanje s tveganji. Upoštevali bomo vse faze: preprečevanje, odziv in okrevanje, poleg tega pa tudi različne geografske razmere,« je povedala.
Edegar de Oliveira Rosa iz brazilske pisarne okoljske nevladne organizacije WWF je poudaril, da je zdravo okolje pomembno za uspešno kmetijstvo in zdravje ljudi. Če z naravo pravilno ravnamo, lahko omilimo posledice podnebnih sprememb in zmanjšamo tveganje za pandemije, kakršna je koronavirusna, izčrpavanje narave pa vodi v nove pandemije in še večjo podnebno krizo. Pomembna je predvsem zaščita gozdov. V zadnjem desetletju smo izgubili 43 milijonov hektarov gozdov na območju tropov in subtropov, kar je enako velikosti Kalifornije, kaže nedavno poročilo WWF.
Proizvodnja hrane je ključni dejavnik spreminjanja namembnosti in degradacije gozdnih zemljišč. »Razmisliti moramo, kako proizvodnjo hrane vrniti v okvire planetarnih meja. Ne potrebujemo več novih površin, ampak moramo povečati učinkovitost pridelave in prireje na površinah, ki jih imamo na voljo.« Za ustavitev prekomerne sečnje so odgovorni države, investitorji in preskrbna veriga, meni Edegar de Oliveira Rosa.
