Zemlja, polna plastičnih odpadkov
Svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je letos posvečen temu, da bi prenehali onesnaževati s plastiko.
Odpri galerijo
Vsak dan uporabljamo in zavržemo več kosov plastike.
Ljubljana – »Prenehajmo plastično onesnaževanje« je vodilo letošnjega dneva Zemlje in predstavlja resen okoljevarstveni problem. Plastika je v parkih, ob cestah, v rekah, na obalah, v morju, delce so našli celo v vodi iz plastenk.
»Pri predstavljanju Slovenije govorimo, da je zelena, da imamo številne naravne lepote, da v nekaj urah lahko zamenjamo povsem različna, pestra okolja in da je naša država med vodilnimi na ravni Evrope in širše po ohranjeni naravi. Skoraj 50 odstotkov turistov v Slovenijo prihaja zaradi narave, od tega 25 odstotkov zaradi naravnih lepot, 20 pa zaradi miru in počitka,« pravijo na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN).
Ob tem pa plastika, ki je je v naših naravnih okoljih še vedno odločno preveč, kot dodajajo, vpliva na vse žive organizme in predstavlja grožnjo na vseh ravneh, živalim in rastlinam jemlje življenjski prostor, živali jo zamenjujejo za hrano in se vanjo ujamejo. Po zadnjih podatkih je še najbolj pereč problem, da mikrodelce plastike najdemo v vodah in s tem v vseh organizmih. »Vseh posledic še niti ne poznamo, a pozitivnih med njimi tako rekoč ni,« so prepričani v ZRSVN.
»Človek je od zemlje in ohranjene narave povsem odvisen. Iz nje dobi vse, vodo, hrano, zrak, prostor. Obratno ne drži. Zaradi neprimernega ravnanja z naravo smo izgubili že številne rastlinske in živalske vrste, nesmotrna in netrajnostna uporaba plastike pa k temu izdatno prispeva,« dodajajo in predlagajo pot naprej. »Posameznik lahko dela male korake, več posameznikov predstavlja zainteresirano skupino. Moč in zavedanje, ki jo skupine pridobijo, pa lahko usmerimo v dobro tega planeta. Naj naši potomci ne bodo prikrajšani za vse tisto, kar se nam zdi samoumevno,« pozivajo na ZRSVN.
Plastike v vodi ne preverjajo
Pri preverjanju kakovosti vode, tako za polnjenje v plastenke kot za vodovod, ne merijo tudi količine plastike. Januarja letos je bila sprejeta evropska strategija za plastične odpadke, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju količine plastičnih odpadkov oziroma spodbujala višjo stopnjo reciklaže. »To je prvi, a zelo pomemben signal evropskega upravljavskega vrha, ki ga raziskovalci zelo podpiramo. Vendar, tako kot pri vsaki zadevi, če želimo nekaj zmanjšati, je treba ovrednotiti prvotno stanje. Tukaj pa se zatakne, saj država nima ne dokumentov ne finančnih mehanizmov, ki bi omogočali monitoring plastičnih delcev v vodah tako v naravnem okolju kakor tudi v rezervoarjih pitne vode,« pravijo ob tem raziskovalci iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Dodajajo, da bodo resnejše in obsežnejše študije o izviru in količini plastičnih delcev v vodi nastajale še najmanj deset let. »A vendar, veliko je znanega iz morskega okolja, kjer so največji vir plastičnih delcev iztoki iz čistilnih naprav. Nekaj plastike pride tudi iz zraka. Vir plastike v morjih so nevidni delci sintetičnih tkanin, zato priporočamo uporabo oblek, narejenih iz bombaža, kjer se le da, premazi čolnov, mikroskopski delci obrabljenih gum in podplatov čevljev in še in še. Obstaja tudi upravičena skrb, da so okolja v bližini industrijskih središč in večjih mest bolj obremenjena s plastiko zaradi višjih koncentracij kemikalij in onesnažil,« še pravijo v NIB.
»Mikrodelci iz plastike predstavljajo nove izzive, ki se pojavljajo v številnih različnih kontekstih. Zakonodaja zdaj ne zajema teh vidikov v povezavi s predpakiranimi živili. Hkrati ne obstaja uradna metodologija za določanje takšnih delcev v živilih. Prav tako ni znanstvenega soglasja o možnih vplivih teh mikrodelcev na človekov organizem,« pa odgovarjajo v Dani, kjer zatrjujejo, da slovenski polnilci zagotavljajo varne embalirane vode najvišje kakovosti.
»Slovenska in evropska zakonodaja spremljanja prisotnosti mikroplastike v pitni vodi še ne določata, kljub temu pa v JP Vodovod-Kanalizacija pozorno spremljamo strokovna izhodišča in ugotovitve raziskovalcev po svetu v zvezi s pojavljanjem mikroplastike v pitni vodi. Opazili pa smo, da je evropska komisija v predlogu nove direktive o pitni vodi, ki je bil objavljen 1. februarja, pozornost usmerila tudi v ocenjevanje novodobnih tveganj in priprave ukrepov za njihovo preprečevanje. Pojavljanje mikroplastike v pitni vodi je eno izmed novodobnih nevarnosti, ki lahko ogroža zdravje ljudi,« pravijo v ljubljanskem Vodovodu-Kanalizaciji.
Dodajajo, da dosedanje ugotovitve raziskovalcev kažejo, da je eden izmed najpomembnejših izvorov mikroplastike v okolju promet in kljub prečiščevalnim procesom na čistilnih napravah odpadne vode iz gospodinjstev in industrije, kot sekundarni vir pa razpadanje plastičnih materialov v okolju do velikosti mikrodelcev ali še do manjših enot. Zato je število delcev mikroplastike pričakovano najvišje v odpadnih vodah, površinskih vodah, ki so sprejemniki očiščenih odpadnih voda in morjih.
Le vsi skupaj lahko uspemo
V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Po podatkih Statističnega urada (Surs) je Slovenija leta 2016 proizvedla 59.000 ton ali 19 odstotkov manj odpadkov iz plastike kot leta 2015, čeprav se je proizvodnja plastičnih izdelkov povečala za 20 odstotkov. Le 24 odstotkov vseh leta 2016 doma nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov iz plastike so reciklirali, štiri odstotke sežgali za namen energetske predelave, dva odstotka odložili na odlagališčih, 31 odstotkov pa izvozili. Preostalih 39 odstotkov plastičnih odpadkov so vključili v druge postopke ravnanja z odpadki.
Plastični odpadki so vsepovsod, ugotavljajo tudi v Mreži dneva Zemlje (Earth Day Network). Od našega prvega lončka kave do nakupovalne vrečke, plastika je stalno prisotna v naših življenjih. Vemo tudi, da plastika uničuje planet, saj izdelujemo bilijone ton plastičnih stvari, ob tem pa nimamo zmogljivosti, da bi te količine lahko upravljali. Na svetu gre v uporabo, denimo, dva milijona plastičnih vrečk vsako minuto, pa so vrečke le ena od več ducatov stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
V mreži so tako pripravili izobraževalni priročnik in kalkulator, koliko plastičnih izdelkov uporabite vsak dan. Poudarjajo, da so težave s plastiko rešljive le s sodelovanjem čisto vseh na svetu.
Priložnost za čas na prostem
Slovenski taborniki 22. aprila praznujejo svoj dan. En od večjih dogodkov bo že 22. Taborniški feštival, ki v soboto, 21. aprila, vabi obiskovalce, da preživijo dopoldne s taborniki v Parku Tivoli v Ljubljani. Prireditev je odprta za javnost, brezplačna in namenjena ljudem vseh starosti.
V Živalskem vrtu Ljubljana pa bodo dan Zemlje posvetili dvoživkam, ki ravno v tem času končujejo spomladanske migracije iz prezimovališč na mrestišča in nazaj. Njihovi mresti pa so dobro vidni v mlakah in jezercih. Dogodivščine bodo potekale to soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila, ter vse prvomajske praznike od 27. aprila do 2. maja med 14.00 in 17.00.
»Pri predstavljanju Slovenije govorimo, da je zelena, da imamo številne naravne lepote, da v nekaj urah lahko zamenjamo povsem različna, pestra okolja in da je naša država med vodilnimi na ravni Evrope in širše po ohranjeni naravi. Skoraj 50 odstotkov turistov v Slovenijo prihaja zaradi narave, od tega 25 odstotkov zaradi naravnih lepot, 20 pa zaradi miru in počitka,« pravijo na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN).
Ob tem pa plastika, ki je je v naših naravnih okoljih še vedno odločno preveč, kot dodajajo, vpliva na vse žive organizme in predstavlja grožnjo na vseh ravneh, živalim in rastlinam jemlje življenjski prostor, živali jo zamenjujejo za hrano in se vanjo ujamejo. Po zadnjih podatkih je še najbolj pereč problem, da mikrodelce plastike najdemo v vodah in s tem v vseh organizmih. »Vseh posledic še niti ne poznamo, a pozitivnih med njimi tako rekoč ni,« so prepričani v ZRSVN.
Tudi slovenske obale so polne plastike.
»Človek je od zemlje in ohranjene narave povsem odvisen. Iz nje dobi vse, vodo, hrano, zrak, prostor. Obratno ne drži. Zaradi neprimernega ravnanja z naravo smo izgubili že številne rastlinske in živalske vrste, nesmotrna in netrajnostna uporaba plastike pa k temu izdatno prispeva,« dodajajo in predlagajo pot naprej. »Posameznik lahko dela male korake, več posameznikov predstavlja zainteresirano skupino. Moč in zavedanje, ki jo skupine pridobijo, pa lahko usmerimo v dobro tega planeta. Naj naši potomci ne bodo prikrajšani za vse tisto, kar se nam zdi samoumevno,« pozivajo na ZRSVN.
Plastike v vodi ne preverjajo
Pri preverjanju kakovosti vode, tako za polnjenje v plastenke kot za vodovod, ne merijo tudi količine plastike. Januarja letos je bila sprejeta evropska strategija za plastične odpadke, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju količine plastičnih odpadkov oziroma spodbujala višjo stopnjo reciklaže. »To je prvi, a zelo pomemben signal evropskega upravljavskega vrha, ki ga raziskovalci zelo podpiramo. Vendar, tako kot pri vsaki zadevi, če želimo nekaj zmanjšati, je treba ovrednotiti prvotno stanje. Tukaj pa se zatakne, saj država nima ne dokumentov ne finančnih mehanizmov, ki bi omogočali monitoring plastičnih delcev v vodah tako v naravnem okolju kakor tudi v rezervoarjih pitne vode,« pravijo ob tem raziskovalci iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Dodajajo, da bodo resnejše in obsežnejše študije o izviru in količini plastičnih delcev v vodi nastajale še najmanj deset let. »A vendar, veliko je znanega iz morskega okolja, kjer so največji vir plastičnih delcev iztoki iz čistilnih naprav. Nekaj plastike pride tudi iz zraka. Vir plastike v morjih so nevidni delci sintetičnih tkanin, zato priporočamo uporabo oblek, narejenih iz bombaža, kjer se le da, premazi čolnov, mikroskopski delci obrabljenih gum in podplatov čevljev in še in še. Obstaja tudi upravičena skrb, da so okolja v bližini industrijskih središč in večjih mest bolj obremenjena s plastiko zaradi višjih koncentracij kemikalij in onesnažil,« še pravijo v NIB.
»Mikrodelci iz plastike predstavljajo nove izzive, ki se pojavljajo v številnih različnih kontekstih. Zakonodaja zdaj ne zajema teh vidikov v povezavi s predpakiranimi živili. Hkrati ne obstaja uradna metodologija za določanje takšnih delcev v živilih. Prav tako ni znanstvenega soglasja o možnih vplivih teh mikrodelcev na človekov organizem,« pa odgovarjajo v Dani, kjer zatrjujejo, da slovenski polnilci zagotavljajo varne embalirane vode najvišje kakovosti.
»Slovenska in evropska zakonodaja spremljanja prisotnosti mikroplastike v pitni vodi še ne določata, kljub temu pa v JP Vodovod-Kanalizacija pozorno spremljamo strokovna izhodišča in ugotovitve raziskovalcev po svetu v zvezi s pojavljanjem mikroplastike v pitni vodi. Opazili pa smo, da je evropska komisija v predlogu nove direktive o pitni vodi, ki je bil objavljen 1. februarja, pozornost usmerila tudi v ocenjevanje novodobnih tveganj in priprave ukrepov za njihovo preprečevanje. Pojavljanje mikroplastike v pitni vodi je eno izmed novodobnih nevarnosti, ki lahko ogroža zdravje ljudi,« pravijo v ljubljanskem Vodovodu-Kanalizaciji.
Leta 2016 smo reciklirali četrtino plastike, zdaj ne veliko več.
Dodajajo, da dosedanje ugotovitve raziskovalcev kažejo, da je eden izmed najpomembnejših izvorov mikroplastike v okolju promet in kljub prečiščevalnim procesom na čistilnih napravah odpadne vode iz gospodinjstev in industrije, kot sekundarni vir pa razpadanje plastičnih materialov v okolju do velikosti mikrodelcev ali še do manjših enot. Zato je število delcev mikroplastike pričakovano najvišje v odpadnih vodah, površinskih vodah, ki so sprejemniki očiščenih odpadnih voda in morjih.
Le vsi skupaj lahko uspemo
V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Po podatkih Statističnega urada (Surs) je Slovenija leta 2016 proizvedla 59.000 ton ali 19 odstotkov manj odpadkov iz plastike kot leta 2015, čeprav se je proizvodnja plastičnih izdelkov povečala za 20 odstotkov. Le 24 odstotkov vseh leta 2016 doma nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov iz plastike so reciklirali, štiri odstotke sežgali za namen energetske predelave, dva odstotka odložili na odlagališčih, 31 odstotkov pa izvozili. Preostalih 39 odstotkov plastičnih odpadkov so vključili v druge postopke ravnanja z odpadki.
Plastični odpadki so vsepovsod, ugotavljajo tudi v Mreži dneva Zemlje (Earth Day Network). Od našega prvega lončka kave do nakupovalne vrečke, plastika je stalno prisotna v naših življenjih. Vemo tudi, da plastika uničuje planet, saj izdelujemo bilijone ton plastičnih stvari, ob tem pa nimamo zmogljivosti, da bi te količine lahko upravljali. Na svetu gre v uporabo, denimo, dva milijona plastičnih vrečk vsako minuto, pa so vrečke le ena od več ducatov stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
V mreži so tako pripravili izobraževalni priročnik in kalkulator, koliko plastičnih izdelkov uporabite vsak dan. Poudarjajo, da so težave s plastiko rešljive le s sodelovanjem čisto vseh na svetu.
Priložnost za čas na prostem
Slovenski taborniki 22. aprila praznujejo svoj dan. En od večjih dogodkov bo že 22. Taborniški feštival, ki v soboto, 21. aprila, vabi obiskovalce, da preživijo dopoldne s taborniki v Parku Tivoli v Ljubljani. Prireditev je odprta za javnost, brezplačna in namenjena ljudem vseh starosti.
V Živalskem vrtu Ljubljana pa bodo dan Zemlje posvetili dvoživkam, ki ravno v tem času končujejo spomladanske migracije iz prezimovališč na mrestišča in nazaj. Njihovi mresti pa so dobro vidni v mlakah in jezercih. Dogodivščine bodo potekale to soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila, ter vse prvomajske praznike od 27. aprila do 2. maja med 14.00 in 17.00.
