V nadaljevanju preberite:
»Ko smo pred enim letom prišli sem, smo mislili, da se bomo kmalu vrnili domov, zdaj vse bolj razmišljamo, da si bomo morali življenje ustvariti drugje,« pravi Julija Šljakova, ki se je pred vojno v Ukrajini zatekla v Slovenijo. V nastanitvenem centru, ki so ga uredili v nekdanjem počitniškem naselju notranjega ministrstva na Debelem rtiču, živi 88 ukrajinskih beguncev, večinoma žensk z otroki. Odziv ankaranske občine in krajanov na prišleke je zelo pozitiven. Ukrajinski otroci obiskujejo ankaransko šolo, se učijo slovenščine in sodelujejo celo na lokalnih prireditvah.
»Tu je zelo lepo, saj živimo v prvi vrsti ob morju,« pove 16-letni Boris, dijak koprske srednje tehniške šole. Ped dnevi je s sovoditeljico Vasiliso v skupnostnih prostorih centra v slovenskem jeziku predstavil kulturni program, ki so ga izvedli ukrajinski in slovenski učenci ankaranske osnovne šole. Najmlajši so zapeli pesem v treh jezikih, slovenščini, ukrajinščini in angleščini, nekoliko starejši so recitirali Zdravljico, mladi saksofonist Svetoslav je zaigral na svoj inštrument, deklica Arina pa je znala na pamet Prešernovega Povodnega moža.
