Andreju Klasincu kljub očitkom že tretji direktorski mandat na ŠOU
Andrej Klasinc je bil, ob sporni izločitvi vseh protikandidatov, kljub očitkom opozicije, ponovno izbran za direktorja ŠOU.
Odpri galerijo
Andrej Klasinc je direktor študentske organizacije že osem let, sedaj bo še štiri. FOTO: Vukelič Ljubo/Delo
Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je danes Andreju Klasincu potrdil že tretji mandat na mestu direktorja organizacije. Hkrati so na mesto prokurista potrdili nekdanjega študentskega ministra iz kvote Povezanih Andreja Boleta. Za imenovanje je glasovalo 32 študentskih poslancev, proti sedem, trije pa so bili vzdržani.
Klasinc je bil edini kandidat o katerem so poslanci izbirali, saj je komisija, v katero predsedstvo ŠOU navkljub predpisom ni imenovalo nobenega predstavnika opozicijske poslanske skupine, dva prijavljena kandidata zavrnilo. Odvetnik Klemen Grešak je pojasnil, da ena izmed vlog ni bila poslana priporočeno, druga pa ni imela ustreznih prilog. Poslanka Anamarija Agnič je poudarila, da sicer ni določeno postopanje v primeru nepopolnih vlog, a je po zakonu o upravnem postopku treba kandidate pozvati k dopolnitvi vloge. Grešak ji je odvrnil, da naj zavrnjena kandidata pač tožita ŠOU.
Med najvidnejše projekte, ki so potekali v zadnjih osmih letih od kar je direktor ŠOU, Klasinc uvršča izgradnjo študentskega Kampusa, čez katerega bo v kratkem sicer izgrajena železniška proga ter to, da je ŠOU privatizirala založbo Beletrina in prodala nepremičnene na Kersnikovi 4 in Hostel Celilco. Pred tem je 50-letni ekonomist deloval v Termah Ptuj. Tokratni mandat bo Klasinc prevzel 1. marca, trajal bo do 28. februarja 2025. V tem času bo Klasinc za svoje delo prejemal plačilo v višini dvakratnika bruto povprečne plače oziroma dobre 4000 evrov.
Imenovanje Klasinca pa so spremljali očitki o kršitvah. V opozicijski skupini Zagon so opozorili, da Klasinc študentskega zbora že od 2016 ni obvestil o realizaciji finančnega načrta organizacije prav tako poslancev ni obveščal o finančnem stanju, kar bi moral početi na dva meseca. Klasinc sicer trdi, da je to počel ustno, a zapisniki študentskega zbora izkazujejo drugačno zgodbo.
Očitki letijo tudi na besedilo njegove kandidature, v katerem vidi dodatne priložnosti za financiranje v novi finančni perspektivi EU, je pojasnila poslanka Veronika Bračič. A bi Klasinc sredstva pridobival »z obvodi preko zavodov in društev, saj ima ŠOU v Ljubljani pri prijavah težave zaradi statusa financiranja.« V Zagonu menijo, da takšni načrti ne prispevajo k pravilnosti in preglednosti poslovanja organizacije ter njenemu ugledu.
Poudarili so tudi, da se poteguje že za tretji mandat. Poslanec Erik Sever je spomnil, da je Skupščina Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) pred dvema letoma v študentsko ustavo vnesla določbo, ki omejuje skupni mandat poslovodnih organov ŠOS in njenih organizacijskih oblik na osem let. A ker odločba ne velja retroaktivno je Klasinc mnenja, da je to »tako rekoč njegov prvi mandat.« Poslanci Zagona so opozorili so še, da komisija za razpis ni bila sestavljena skladno z načeli demokratičnega opozicijskega nadzora.
Nestrinjanje z imenovanjem Klasinca so sicer študentje izrazili tudi s podpisom pod poziv proti kandidaturi in imenovanju Klasinca, ki ga je podpisalo več kot tisoč ljubljanskih študentov, na številnih fakultetah jo je podpisalo več študirajočih, kot jih je volilo za predstavnike v študentskem zboru.
Opozicijski poslanci so izpostavili tudi imenovanje prokurista Andreja Boleta, predvsem to, da pred sejo niso prejeli njegove pogodbe o zaposlitvi in da ne vedo natančno, kakšne bodo njegove zadolžitve. Klasinc jim je pojasnil, da jih bodo o tem obvestili po glasovanju, zakaj je Bole najboljši kandidat za prokurista in kakšne natančno bodo njegove naloge, pa Klasinc poslancem ni odgovoril. Boleta na sejo ni bilo.
Predstavnik Radia Študent Rasto Pahor pa je navedel tudi številne sporne povezave Boleta s ŠOU. Med drugim je navedel, da je Bole od ŠOU le od leta 2016 prejel 160.000 evrov pri čemer ni jasno kaj je za ta denar sploh naredil. Prosil je tudi za nekatera pojasnila glede njegove vloge v podjetjih, ki sodelujejo s ŠOU, in povezav podjetja Vitka ritka, ki ga vodi Boletova soproga Barbara Bole s ŠOU.
Rezultate tajnega glasovanja je predsednik ŠOU Klemen Petek pozdravil rekoč, da gre za izkaz »demokratičnosti, saj na naše glasovanje ne vplivajo ne mediji ne obsojanje javnosti.«
Klasinc je bil edini kandidat o katerem so poslanci izbirali, saj je komisija, v katero predsedstvo ŠOU navkljub predpisom ni imenovalo nobenega predstavnika opozicijske poslanske skupine, dva prijavljena kandidata zavrnilo. Odvetnik Klemen Grešak je pojasnil, da ena izmed vlog ni bila poslana priporočeno, druga pa ni imela ustreznih prilog. Poslanka Anamarija Agnič je poudarila, da sicer ni določeno postopanje v primeru nepopolnih vlog, a je po zakonu o upravnem postopku treba kandidate pozvati k dopolnitvi vloge. Grešak ji je odvrnil, da naj zavrnjena kandidata pač tožita ŠOU.
Med najvidnejše projekte, ki so potekali v zadnjih osmih letih od kar je direktor ŠOU, Klasinc uvršča izgradnjo študentskega Kampusa, čez katerega bo v kratkem sicer izgrajena železniška proga ter to, da je ŠOU privatizirala založbo Beletrina in prodala nepremičnene na Kersnikovi 4 in Hostel Celilco. Pred tem je 50-letni ekonomist deloval v Termah Ptuj. Tokratni mandat bo Klasinc prevzel 1. marca, trajal bo do 28. februarja 2025. V tem času bo Klasinc za svoje delo prejemal plačilo v višini dvakratnika bruto povprečne plače oziroma dobre 4000 evrov.
Številni očitki o nepravilnostih
Imenovanje Klasinca pa so spremljali očitki o kršitvah. V opozicijski skupini Zagon so opozorili, da Klasinc študentskega zbora že od 2016 ni obvestil o realizaciji finančnega načrta organizacije prav tako poslancev ni obveščal o finančnem stanju, kar bi moral početi na dva meseca. Klasinc sicer trdi, da je to počel ustno, a zapisniki študentskega zbora izkazujejo drugačno zgodbo.
Očitki letijo tudi na besedilo njegove kandidature, v katerem vidi dodatne priložnosti za financiranje v novi finančni perspektivi EU, je pojasnila poslanka Veronika Bračič. A bi Klasinc sredstva pridobival »z obvodi preko zavodov in društev, saj ima ŠOU v Ljubljani pri prijavah težave zaradi statusa financiranja.« V Zagonu menijo, da takšni načrti ne prispevajo k pravilnosti in preglednosti poslovanja organizacije ter njenemu ugledu.
Poudarili so tudi, da se poteguje že za tretji mandat. Poslanec Erik Sever je spomnil, da je Skupščina Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) pred dvema letoma v študentsko ustavo vnesla določbo, ki omejuje skupni mandat poslovodnih organov ŠOS in njenih organizacijskih oblik na osem let. A ker odločba ne velja retroaktivno je Klasinc mnenja, da je to »tako rekoč njegov prvi mandat.« Poslanci Zagona so opozorili so še, da komisija za razpis ni bila sestavljena skladno z načeli demokratičnega opozicijskega nadzora.
Nestrinjanje z imenovanjem Klasinca so sicer študentje izrazili tudi s podpisom pod poziv proti kandidaturi in imenovanju Klasinca, ki ga je podpisalo več kot tisoč ljubljanskih študentov, na številnih fakultetah jo je podpisalo več študirajočih, kot jih je volilo za predstavnike v študentskem zboru.
Glasovanje brez podatkov
Opozicijski poslanci so izpostavili tudi imenovanje prokurista Andreja Boleta, predvsem to, da pred sejo niso prejeli njegove pogodbe o zaposlitvi in da ne vedo natančno, kakšne bodo njegove zadolžitve. Klasinc jim je pojasnil, da jih bodo o tem obvestili po glasovanju, zakaj je Bole najboljši kandidat za prokurista in kakšne natančno bodo njegove naloge, pa Klasinc poslancem ni odgovoril. Boleta na sejo ni bilo.
Predstavnik Radia Študent Rasto Pahor pa je navedel tudi številne sporne povezave Boleta s ŠOU. Med drugim je navedel, da je Bole od ŠOU le od leta 2016 prejel 160.000 evrov pri čemer ni jasno kaj je za ta denar sploh naredil. Prosil je tudi za nekatera pojasnila glede njegove vloge v podjetjih, ki sodelujejo s ŠOU, in povezav podjetja Vitka ritka, ki ga vodi Boletova soproga Barbara Bole s ŠOU.
Rezultate tajnega glasovanja je predsednik ŠOU Klemen Petek pozdravil rekoč, da gre za izkaz »demokratičnosti, saj na naše glasovanje ne vplivajo ne mediji ne obsojanje javnosti.«
