April in maj nadpovprečno topla. Zakaj je pri nas zdaj takšno vreme?

Letošnja pomlad je po pojasnilih Arsa še ena nadpovprečno topla v trendu ogrevanja pomladi od osemdesetih let naprej, od šestdesetih let pa so se pomladi ogrele za okrog 2,5 stopinje Celzija. 
Fotografija: FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo

Evropa beleži rekordne temperature, žal pa pustošijo tudi uničujoča neurja. Letošnji maj je bil toplejši od dolgoletnega povprečja v obdobju od 1981 do 2010 po skoraj vsej celini, še posebej v Skandinaviji, navaja portal euronews. April in maj sta bila nadpovprečno topla tudi pri nas. 

Finska meteorološka služba je sporočila, da je bil maj v tej državi najtoplejši v zgodovini njihovih meritev. Francija je namerila tretji najtoplejši april po apriloma v letih 2007 in 2011, v mestih Strasbourg, Nancy, Metz , Saint-Dizier in Cambrai so zabeležili tudi najtoplejši maj. Najtoplejši maj v treh stoletjih so zabeležili tudi na Nizozemskem. 

Nato so nas in celotno Evropo začele bičati hude nevihte, ki so povzročale poplave in druge vremenske nevšečnosti. V Franciji so maja zabeležili kar 110.000 udarov strel, prejšnji rekord so zabeležili maja 2009, ko so našteli okoli 84.000 udarov. 


Kakšna je bila pomlad v Sloveniji? 


»Po trenutnih, nepopolnih in ne povsem preverjenih podatkih, je sezonski odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 znašal 1,7 stopinje Celzija, kar pomlad 2018 uvršča na približno peto najtoplejšo od leta 1961. Toplejše so bile pomladi v letih 2007, 2017, 2014 in 2009,« so pojasnili pri Arsu. 

Letošnjo pomlad so po temperaturi zraka najbolj zaznamovali hladen marec, ki je bil 1,6 stopinje Celzija hladnejši od dolgoletnega povprečja in prvi z negativnim odklonom od marca 2013, in nadpovprečno topla april in maj. Predvsem april je bil z odklonom 4,3 stopinje Celzija najtoplejši april najmanj od leta 1961 in je prejšnjega rekorderja leto 2007 presegel za dobro stopinjo. Maj je bil z odklonom 2,3 stopinje Celzija po trenutnih podatkih drugi najtoplejši vsaj od leta 1961. Toplejši od njega je bil maj 2003, vendar le za desetinko stopinje, so navedli na Arsu. 

Letošnja pomlad je po pojasnilih Arsa še ena nadpovprečno topla v trendu ogrevanja pomladi od osemdesetih let naprej, od šestdesetih let pa so se pomladi ogrele za okrog 2,5 stopinje Celzija. 

Padavin je bilo med 60 in 180 odstotkov dolgoletnega povprečja. Na ravni celotne države je bil kazalnik padavin okrog 113 odstotkov, kar uvršča pomlad 2018 na 16. najbolj namočeno od leta 1961. Je bila pa velika razlika med jugom države, kjer je bilo padavin podpovprečno (od 60 do 100 odstotkov dolgoletnega povprečja) in severom, kjer so nekateri deli dobili tudi od 160 do 180 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin. 


Zakaj imamo takšno trenutno vreme? 


Že nekaj časa se večji del Evrope nahaja v območju enakomernega zračnega tlaka, saj so izrazitejši cikloni ter anticikloni precej daleč stran od nas, pojasnjujejo na spletni strani Neurje.si. Nad severovzhodnim Atlantikom in delom zahodne Evrope potujejo in se obnavljajo šibke višinske doline oziroma jedra hladnega zraka, kar povzroča nestabilno ozračje zlasti ob njihovem robu v šibkem grebenu nad srednjo Evropo. Močnega anticiklona oziroma grebena, ki bi ozračje stabiliziral, ni.

Zaradi šibkih blokad nad SV delom Atlantika izrazitejša ciklonska območja potujejo proti vzhodu daleč na severu Evrope. V naši bližini tako v višinah ni vetrnega stržena (angl. jet stream), ki bi ciklonska območja premikal nad srednjo Evropo. Trenutno ti višinski zonalni tokovi zraka potekajo nad severno Skandinavijo, so pojasnili na Neurje.si. Sonce je junija že močno, zrak pri tleh se segreva, v kombinaciji z zračno vlago pa je to recept za nastajanje neviht, ki smo jih deležni zadnje dni. 

Komentarji: