22.04 Brazilija bi lahko prehitela Veliko Britanijo po številu umrlih za covidom-19

Brazilija bi lahko že danes z drugega mesta po številu žrtev novega koronavirusa izpodrinila Veliko Britanijo. V tej latinskoameriški državi je doslej umrlo več kot 40.000 ljudi, vendar Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pravi, da je brazilski zdravstveni sistem kos pritisku. »Sistem na podlagi dostopnih podatkov ni preobremenjen,« saj so le v nekaj območjih države postelje na oddelkih za intenzivno nego zasedene več kot 80-odstotno, je za Reuters dejal strokovnjak za krizne razmere pri WHO dr. Mike Ryan. 

Žarišča epidemije covida-19 v Braziliji so velika, gosto naseljena mesta, je dejal Ryan, v splošnem pa zdravstveni sistem obvladuje drugo največje število obolelih za covidom-19, ki se je v četrtek ustavilo pri številki 802.828. Večje število okuženih je le še v ZDA.  

21.05 Hit v soboto odpira igralnice ob meji z Italijo

Novogoriška družba Hit bo v soboto vnovič zagnala poslovanje igralnic ob slovensko-italijanski meji. Skupaj z mejami z Italijo se bodo odprli igralniško-zabaviščna centra Perla in Park v Novi Gorici ter igralnica Casino Drive-in v Vrtojbi, so sporočili iz družbe. Zaradi novega koronavirusa je Hit te igralnice zaprl 10. marca.

Skladno s sklepom vlade, ki s soboto odpira možnost prehoda slovensko-italijanske meje za prebivalce italijanske pokrajine Furlanija - Julijska Krajina, s ponedeljkom pa še za vse ostale prebivalce Italije, se je uprava Hita odločila v soboto ob 15. uri vnovič sprejeti goste v treh igralnicah ob slovensko-italijanski meji. »V družbi Hit bo s tem v redne delovne procese vključenih nekaj več kot 700 zaposlenih,« so zapisali.

V Hitu so se 10. marca, torej še pred uradnim vladnim odlokom, ki je ustavil delovanje sektorja, iz preventivnih razlogov odločili zapreti igralnice na Goriškem. Tako so se odločili tudi na podlagi zaostrenih razmer v Italiji, kjer je takrat zaradi covida-19 za celotno državo veljala karantena. Zaposlene v igralnicah so poslali na čakanje na delo.

Že prejšnji teden je Hit odprl igralnice ob slovensko-avstrijski meji: igralnico in hotel Mond v Šentilju, igralnico in hotel Korona ter igralni salon Casino Larix v Kranjski Gori. Zaprti ostajata igralnica Aurora v Kobaridu ter Fontana v Rogaški Slatini.

Novogoriški župan Klemen Miklavič je sicer prejšnji teden opozoril, da regiji grozi huda gospodarska in socialna kriza. Zlasti v igralništvu lahko pričakujejo veliko škodo in resne težave, je še dejal in ocenil, da zaradi prevelike odvisnosti Goriške od igralništva regiji grozi gospodarski zlom.

19.57 Koristi dojenje večje od tveganja prenosa okužbe koronavirusa

Z novim koronavirusom okužene mame bi na splošno morale nadaljevati dojenje novorojenčkov in jih od njih ne bi smeli ločiti, je danes svetovala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Izpostavlja, da so koristi dojenja večje od tveganja prenosa okužbe na otroka.

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je na današnji virtualni novinarski konferenci pojasnil, da je WHO temeljito preučil tveganje, da bi matere med dojenjem na otroka prenesle koronavirusno bolezen 19, poroča francoska tiskovna agencija Afp. »Vemo, da za otroke covid-19 pomeni relativno majhno tveganje, so pa zelo izpostavljeni drugim številnim boleznim in stanjem, ki jih preprečuje dojenje«, je dejal. 

Anshu Banerjee, svetovalka WHO za reproduktivno zdravje in raziskave, je povedala, da doslej v materinem mleku še niso našli živih virusov, ki povzročajo covid-19. »Matere, za katere sumijo, da so okužene ali pa so jim potrdili koronavirusno bolezen 19, bi morali vzpodbujati, da začnejo ali nadaljujejo dojenje. Ne bi jih niti smeli ločiti od otroka, razen če se ne počutijo dobro,« je še dejal Tedros. 

19.25 Četrtina testiranih v Lombardiji ima protitelesa za covid-19 

V Lombardiji, ki je bila najhuje prizadeta italijanska dežela v epidemiji novega koronavirusa, ima protitelesa 25 odstotkov od več kot 160.000 testiranih oseb. Je pa ta delež nižji med zaposlenimi v zdravstvu, saj naj bi imelo protitelesa za novi koronavirus 12 odstotkov testiranih, poroča avstrijska tiskovna agencija Apa. 

V Italiji, ki je ena najhuje prizadetih držav v pandemiji covida-19, so v zadnjem dnevu potrdili 56 smrti zaradi te bolezni ter 163 novih okužb. Še dan prej so potrdili 53 smrti in 379 novih okužb. S tem so številke precej nižje v primerjavi z aprilom, ko so dnevno potrjevali tudi po več sto smrti in več tisoč novih okužb. Skupno je covid-19 v Italiji zahteval 34.223 življenj.

Trenutno je aktivno okuženih še skoraj 29.000 ljudi. V bolnišnicah se zdravi še manj kot 4000 bolnikov, na intenzivni negi jih je 227. V deželi Furlanija-Julijska krajina, ki meji na Slovenijo, imajo le še 108 aktivno okuženih z novim koronavirusom, od tega jih je 18 v bolnišnici. V zadnjem dnevu so potrdili tri okužbe.

Od ponedeljka bo po celotni Italiji na voljo aplikacija za sledenje okužbam Immuni, ki bo uporabnike posvarila, če so bili v stiku z okuženim. 

19.04 Prve tožbe proti vladam zaradi protikoronskih ukrepov

V Italiji, ki jo je epidemija covida-19 prizadela najbolj med vsemi državami, je moral predsednik vlade Giuseppe Conte odgovarjati na vprašanja tožilcev glede začetnih odzivov vlade na epidemijo. Tožilci v Lombardiji, kjer je bilo največ žrtev covida-19 v državi, so začeli preiskavo, zakaj vlada ni odredila zaprtja občin Alzano Lombardo in Nembro v pokrajini Bergamo med tretjim in sedmim marcem, čeprav je bila k temu zaradi vse višjega števila okuženih večkrat pozvana. Že nekaj dni po pojavu izbruha covida-19 je vlada zaprla deset drugih občin v Lombardiji. Poleg premierja Conteja so tožilci zaslišali tudi ministra za zdravje Roberta Speranzo in notranjo ministrico Luciano Lamorgese.

Odločevalci v Rimu in predsednik Lombardije Attilio Fontana odgovornost za razmere pripisujejo drug drugemu. V deželi trdijo, da je razglasitev karantene oziroma rdečih con v pristojnosti vlade v Rimu, ta trdi, da bi jih lahko razglasile deželne oblasti. 



Po današnjem triurnem zaslišanju je Conte povedal, da je želel čim bolj podrobno razjasniti vse postopke. Tožilci iz Bergama naj bi na podlagi zaslišanj in dokumentov, ki jih zbirajo od aprila, ocenili, ali je šlo pri odločanju za politično ali upravno dejanje ter ali gre morda za kaznivo dejanje, ter določili morebitne storilce, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Ločeno od tega primera je 50 svojcev žrtev novega koronavirusa v sredo v Bergamu vložilo kazenske ovadbe proti neznanim storilcem. Oblastem očitajo, da so zaradi malomarnosti in nesposobnosti odgovorne za številne smrtne žrtve novega koronavirusa, poroča avstrijska tiskovna agencija Apa.

Italija še vedno ugiba, zakaj se je epidemija na severu tako močno razmahnila. Novi koronavirus je v Lombardiji z 1,1 milijona prebivalcev zahteval več kot 16.000 življenj, v celotni Italiji pa skupno 34.000. Sodne preiskave med drugim potekajo tudi glede dogajanja v domovih za starejše, kjer naj bi glede na očitke deželne oblasti podcenjevale tveganje covida-19. 

V Veliki Britaniji pa so letalski prevoziki British Airways, EasyJet in Ryanair vložili skupno tožbo proti britanski vladi zaradi slabo domišljenega 14-dnevnega sistema karantene za potnike, ki je začel veljati ta teden. Velika Britanija je imela največ smrtnih primerov zaradi covida-19 po Združenih državah Amerike. Tam je umrlo več kot 41.000 ljudi. 

18.21 Kljub novemu valu epidemije izrednih razmer v Severni Makedoniji ne bodo podaljšali

Predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski je v današnjem nagovoru državljanom sporočil, da ne bo znova podaljšal izrednih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa, ki se bodo iztekle v soboto. Opozicijska VMRO-DPMNE ga je kljub temu znova pozvala k podaljšanju zaradi naraščanja okužb in smrti zaradi covida-19.

Vlada ocenjuje, da imajo zadostne količine medicinske in zaščitne opreme, sprejela je tudi gospodarske ukrepe, je dejal Pendarovski. Poudaril je tudi, da morebitno podaljšanje izrednih razmer ni neposredno povezano z razpisom predčasnih parlamentarnih volitev, saj jih je mogoče organizirati tudi med izrednimi razmerami. Vlada namreč lahko z odloki določi status volilnih postopkov, je še dejal.



Vodje političnih strank je pozval k dogovoru o datumu volitev, saj bi lahko državo pahnili v globoko politično krizo, če volitve ne bodo vključujoče. Država ima namreč že pol leta tehnično vlado, parlament pa je razpuščen, odkar je socialdemokrat Zoran Zaev januarja odstopil s položaja premierja. Volitve so bile razpisane za 12. april, a so jih zaradi epidemije preložili. Nov datum še ni določen, vlada želi, da bi bile 5. julija.

V državi, ki se od začetka meseca sooča z novim valom epidemije, so danes poročali o 164 novih primerih okužbe z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, skupno 3701. Zaradi covida-19 sta umrla še dva bolnika, skupno 171, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

17.22 Bolnišnice izpostavile pomen javnega in dostopnega zdravstva

Bolnišnice, ki so med epidemijo zdravile bolnike s covidom-19, so v deklaraciji poudarile pomen javnega in dostopnega zdravstva, ki se je po njihovi oceni potrdil v času, ko so javne bolnišnice neprekinjeno zagotavljale oskrbo. Ob zaključku prvega vala epidemije so tudi pozvale k posodobitvi infrastrukture in ustreznim spodbudam za kadre.

Deklaracijo so na današnjem strokovnem posvetu v Portorožu podpisali minister za zdravje Tomaž Gantar, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar, direktor UKC Maribor Vojko Flis, direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Zakošek in direktor Univerzitetne bolnišnice Golnik Aleš Rozman.



Kot so zapisali v deklaraciji, se je v dnevih epidemije pokazala visoka strokovnost in požrtvovalnost zdravstvenega osebja na vseh ravneh od bolnišnic do domov za starejše občane. »Doživeli smo veliko enotnost in disciplino prebivalk in prebivalcev, kar je izdatno vplivalo na skupen uspeh Slovenije,« so prepričani.

Posebne okoliščine dela so po njihovih navedbah postavile na preizkušnjo tudi zdravstveno infrastrukturo, ki težko obvladuje hkratno epidemijo in celotno redno zdravstveno oskrbo. Zato so opozorili na nujne posodobitve stavb in opreme slovenskih zdravstvenih zavodov, ki ne bodo prenesli odlašanja naložb. »Hkrati je čas, da se poišče ustrezne spodbude, da v bolnišnicah obdržimo najboljši kader, ki zaradi lažje organizacije življenja zapušča najbolj obremenjena delovišča,« so pozvali.

Opozorili so še, da način plačevanja zdravstvenih storitev ne sledi resničnim okoliščinam in dejanskim potrebam, kar se je dodatno potrdilo v času epidemije, ki je ob zmanjšanju načrtovanih storitev in večjem obsegu dela in potrebne opreme kritično zarezalo v poslovanje bolnišnic. Le hitre prilagoditve skrbnikov zdravstvenih zavarovanj in celostni finančni ukrepi ustanovitelja lahko po navedbah podpisnikov deklaracije stabilizirajo poslovanje in omogočajo dolgoročno preživetje javnega in dostopnega zdravstvenega sistema.

Po premaganem prvem valu epidemije so se tudi zahvalili vsem prebivalcem za sodelovanje in izredno podporo, ki so jo v tem obdobju namenili zaposlenim v zdravstvu, ter podjetjem in zasebnim donatorjem, ki so s sredstvi ali drugo pomočjo olajšali delovanje. »Vsaka pozornost je pomenila veliko priznanje in podporo v težkih trenutkih,« so zapisali.

Ob tem prebivalce prosijo za razumevanje in potrpežljivost ob vzpostavljanju zdravstvenih storitev pod novimi pogoji dela, ki bodo zagotavljali varnost tako bolnikom in obiskovalcem kot tudi zaposlenim. 

16.50 Švedska zaradi števila žrtev covida-19 vse bolj izolirana

Skandinavske države vse bolj izolirajo Švedsko, ki ima med njimi največ smrtnih žrtev covida-19 in največ okuženih z novim koronavirusom. Potem ko sta meje za vse države razen Švedske odprli Danska in Finska, je temu danes sledila še Norveška, poroča nemška tiskovna agencija Dpa.

Kot je danes sporočila norveška premierka Erna Solberg, bo na Norveško od ponedeljka spet mogoče vstopiti iz Finske, Islandije in Danske, vključno z Grenlandijo in Ferskimi otoki brez zahteve po desetdnevni karanteni. To bo sicer veljalo tudi za švedski otok Gotland, ne pa tudi za preostalo Švedsko, kjer je epidemiološka slika slabša.

Zunanje ministrstvo v Oslu norveškim državljanom sicer še naprej odsvetuje potovanja zunaj Skandinavije. »Na Norveškem imamo epidemijo pod nadzorom,« je pojasnila premierka. Dodala je, da si številni prizadevajo za odpravo omejitev tudi na meji z Nemčijo, kjer so razmere podobne kot na Norveškem. »Ne moremo odpreti vsega naenkrat. Ukrepati moramo korak za korakom,« je poudarila. Povedala je še, da naj bi do 20. julija preverili, ali je mogoče priporočila glede potovanja spremeniti še za kakšno drugo evropsko državo.

Finska je v četrtek napovedala, da bo od ponedeljka znova mogoče prost vstop za državljane baltskih in skandinavskih držav z izjemo Švedske. Danska pa je že konec maja sporočila, da bo do 15. junija odprla meje za turiste iz Nemčije, Norveške in Islandije, ki so na Danskem rezervirali najmanj šest nočitev. Doslej je to veljalo za nočitve zunaj prestolnice Koebenhavn, a so to omejitev danes odpravili.

Švedska je v boju proti pandemiji ubrala manj strog pristop kot večina evropskih držav. Vseskozi je ohranila odprte šole za mlajše od 16 let, poleg tega pa tudi podjetja, kavarne in restavracije, obenem je ljudi pozivala k upoštevanju pravil družbenega distanciranja in higienskih smernic. V primerjavi z ostalimi skandinavskimi državami, ki so se odločile za strožje ukrepe, na Švedskem beležijo precej več okužb z novim koronavirusom in tudi smrtnih žrtev covida-19.

Doslej so v državi z okoli desetimi milijoni prebivalcev potrdili okoli 50.000 okužb, okoli 4850 ljudi je zaradi covida-19 umrlo. Smrtnih žrtev je po navedbah tiskovne agencije Dpa na Švedskem tako štirikrat več kot v vseh ostalih skandinavskih državah skupaj. 

16.34 Tudi borze v New Yorku z odbojem od negativnih gibanj

Borze v New Yorku so se na začetku zadnjega trgovalnega dne v tednu odbile od četrtkovih krepkih padcev, ki jih je povzročila zaskrbljenost glede okrevanja ameriškega gospodarstva zaradi pandemije covida-19. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil analitik Craig Erlam iz družbe Oanda, današnji odboj najbrž ne bo trajal. Časi so namreč precej negotovi, trgi pa nestanovitni. 

Industrijski indeks Dow Jones je bil po približno 30 minutah trgovanja za 2,69 odstotka višje od četrtkove zaključne ravni, širši indeks S&P 500 se je doslej znižal za 2,52 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 2,22 odstotka.

Vlagatelji v ZDA sledijo pozitivnemu vzdušju na evropskih kapitalskih trgih. Indeks borze v Parizu CAC 40 je doslej pridobil 1,61 odstotka in indeks borze v Frankfurtu DAX 0,94 odstotke. Tudi v Londonu, kjer odmeva objava, da se je gospodarstvo Velike Britanije aprila v mesečni primerjavi skrčilo za 20,4 odstotka, so pozitivna gibanja. Indeks londonske borze FTSE 100 je 1,46 odstotka nad izhodiščem. 

14.15 S 15. junijem sproščen prehod maloobmejnih prehodov

Notranji minister Aleš Hojs je ob današnjem obisku v Metliki napovedal, da bo vlada na današnji dopisni seji s 15. junijem sprostila prehod maloobmejnih prehodov, kar bo olajšalo lokalni promet. Obisk, med katerim se je med drugim srečal s tamkajšnjim županom Darkom Zevnikom, je bil namenjen mejni in varnostni problematiki na tem območju.
      
Glede rešitev gostega osebnega in tovornega prometa, ki ga v Metliki ob koncih tedna povzroča prehajanje tamkajšnjega mejnega prehoda, je Hojs napovedal, da bodo poskušali po organizacijski plati in v dogovoru s hrvaškimi varnostnimi organi doseči, da bi ti ob kritičnih konicah okrepili svoje moštvo.


13.10 Unicef in ILO svarita pred okrepitvijo otroškega dela zaradi pandemije

Sklad ZN za otroke (Unicef) in Mednarodna organizacija dela (ILO) na današnji svetovni dan boja proti otroškemu delu opozarjata, da bi lahko pandemija covida-19 zaradi poglobitve revščine milijone otrok po svetu prisilila v otroško delo. To bi pomenilo prvi porast na tem področju, kjer sicer zadnjih 20 let svet zaznava napredek.
 
Organizaciji v skupnem poročilu ugotavljata, da se je v zadnjih 20 letih število v otroškem delu udeleženih otrok zmanjšalo za 94 milijonov. V luči pandemije, ki ogroža družinske prihodke, pa se bojijo ogroženosti tega napredka. Kot je namreč poudarila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore, v kriznih časih otroško delo postane sredstvo za preživetje številnih družin.

12.00 Oddaja vlog za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Delodajalci lahko od danes na zavodu za zaposlovanje oddajo vlogo za delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa po tretjem protikoronskem zakonu. Pred oddajo vloge morajo v treh dneh od takrat, ko so odredili takšno delo, zavod o tem obvestiti, so sporočili z zavoda.

Skrajšani delovni čas pomeni delo za vsaj polovični delovni čas (20 ur na teden). Zaposleni pri tem ohrani zaposlitev za polni delovni čas in s tem vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas. Delodajalci lahko zaposlenemu delo s skrajšanim delovnim časom odredijo v obdobju od 1. junija do 31. decembra letos. Pri tem je pomembno, da še pred oddajo vloge za pridobitev subvencije obvestijo zavod po elektronski pošti v roku treh delovnih dni od takrat, ko je bilo zaposlenim odrejeno takšno delo. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za pridobitev subvencije in s tem tudi ena od podlag za odločanje o pravici, poudarja zavod.

Vlogo je mogoče oddati na zavodovem Portalu za delodajalce v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zavod bo o popolni vlogi odločil v 15 dneh. Subvencija za zaposlenega mesečno znaša od 112 do 448 evrov, in sicer 448 evrov za skrajšani delovni čas od 20 do 24 ur na teden, 336 evrov za skrajšani delovni čas od 25 do 29 ur na teden, 224 evrov za skrajšani delovni čas od 30 do 34 ur na teden in 112 evrov za skrajšani delovni čas 35 ur na teden.

11.30 Pandemija covida-19 britansko gospodarstvo oklestila za petino

Britanski bruto domači proizvod (BDP) se je aprila v primerjavi z marcem skrčil za več kot petino oziroma za 20,4 odstotka. To je največji padec po letu 1997, odkar je tamkajšnji statistični urad začel opravljati ta mesečni izračun. April je bil namreč prvi celotni mesec, ko so gospodarske aktivnosti zaradi pandemije covida-19 obstale. Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij poudarili na statističnem uradu, aprilski padec odraža rekorden splošen padec v storitvah, proizvodnji in gradbeništvu.

Dramatičen padec gospodarstva v aprilu je bil po pojasnilih statistikov trikrat večji od padca v obdobju svetovne finančne krize v letih 2008 in 2009. Po besedah Jonathana Athowa je bil padec skoraj desetkrat večji od vseh padcev pred covidom-19. Velika Britanija zdaj po dveh mesecih zaustavitve postopoma sprošča ukrepe.

10.25 Dve novi okužbi

V četrtek so potrdili dve novi okužbi s koronavirusom, umrla ni nobena oseba s covidom-19. Testirali so 702 osebi. Novi okužbi so potrdili v Sežani, tako da so bile tam doslej skupno štiri. Občina z največ okužbami ostaja Ljubljana z več kot 260 primeri, po več kot sto primerov so potrdili tudi v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.



10.00 Kriza močno udarila po ponudnikih aktivnosti

Prav tako kot ponudnike turističnih namestitev je pandemija močno prizadela tudi ponudnike doživetij. To se še zlasti pozna v destinacijah, kot je Bled, kjer običajno prevladujejo tuji gostje. Blejski grad, otok, kočije in pletne v veliki meri samevajo. Ponudniki, ki jih je kriza povezala, pa upajo, da se bo julija situacija vendarle popravila.

Kako prazen je Bled, je najbolj opazno na Blejskem gradu, ki je sicer ena najbolje obiskanih slovenskih znamenitosti. Ob koncih tedna dnevno naštejejo okoli sto obiskovalcev, med tednom pa med 40 in 60, medtem ko so lani dnevno imeli od 2400 do 2600 obiskovalcev, pojasnjuje direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik in dodaja, da v tem času vsakega obiskovalca nagradijo s spominkom. Upa, da se bo ob večji liberalizaciji prehodov meja po Evropi situacija vsaj nekoliko popravila. Trenutno je približno polovica obiskovalec Slovencev, polovica pa tujcev. V lanskem rekordnem letu je grad obiskalo 115.000 Slovencev, večinoma v organiziranih skupinah, ki so bili na drugem mestu takoj za Korejci.

V velikih težavah so se znašli tudi preostali ponudniki različnih aktivnosti in doživetij, ki jih na Bledu ni malo. Ob praznem Bledu imajo ponudniki prostočasnih aktivnosti v naravi, fijakerji, pletnarji in drugi zelo malo dela. Marsikateri med njimi v svojih statistikah nima niti odstotka domačih gostov, zato je njihova zaskrbljenost še večja.

9.00 V Latinski Ameriki že več kot 1,5 milijona okuženih s koronavirusom

V Latinski Ameriki je število okuženih z novim koronavirusom preseglo 1,5 milijona, umrlo je že več kot 73.000 ljudi. Največji delež okužb in smrti so našteli v Braziliji, kjer je že več kot 800.000 okuženih, smrtnih žrtev covida-19 pa več kot 40.000. V Latinski Ameriki, ki je postala središče izbruha pandemije, vsak dan potrdijo od 35.000 do 50.000 novih okužb in od 1200 do 1500 mrtvih. Najvišje številke še vedno prihajajo iz Brazilije, kjer so v četrtek našteli 30.000 novih okužb in 1200 novih smrtnih žrtev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Kljub zaostrovanju razmer so se v Riu de Janeiru in São Paulu že odprla trgovska središča. Politika in ukrepi brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki covidu-19 ne pripisuje velikega pomena, so sicer v državi predmet ostre polemike.

V znak nasprotovanja njegovi politiki so protestniki v četrtek na plaži Copacabana v Riu de Janeiru izkopali sto grobov, od katerih je vsak označen s črnim križem. Braziliji z več kot 200.000 okuženimi in 6000 mrtvimi sledi Peru. V Čilu so našteli več kot 150.000 okuženih in 2600 smrtnih žrtev, v Mehiki pa 129.000 okuženih in 15.000 mrtvih.

7.00 Počivalšek ostaja minister za gospodarstvo

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek tudi po četrtkovi razpravi o interpelaciji ostaja na položaju. Interpelacijo, ki so jo predlagali v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, je podprlo 37 poslank in poslancev, proti jih je glasovalo 51. V interpelaciji so opozicijske stranke ministru očitale nepregleden sistem naročanja, zavajanje z navedbami o zakonsko nedopustnih neposrednih poslih s tujimi podjetji ali državami. To je bil tudi alibi za nakupe dražjih ventilatorjev, je poudaril poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je ministru očital klientelistično ravnanje, vladi pa laganje o številu obstoječih ventilatorjev v državi.



7.00 Trgovine zaprte v nedeljo?

Člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bodo danes med drugim obravnavali zakonski predlog Levice, ki bi, z nekaterimi izjemami, določil, da morajo biti trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte. Predlog je prestal prvo obravnavo v DZ, sindikati delavcev trgovine in trgovinska zbornica pa pri tem vprašanju ostajajo na ločenih bregovih.

Vlada je ob začetku epidemije z odlokom ob nedeljah zaprla trgovine, te pa kljub preklicu epidemije in sproščanju ukrepov ostajajo zaprte. Levica je nato s predlogom sprememb zakona o trgovini parlamentu dala možnost, da takšno stanje obdrži.

Kot izjeme bi lahko bile v nedeljo še naprej odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov in se nahajajo na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic.

Poslanci so v prvi obravnavi predlogu prižgali zeleno luč, vendar pa je bilo slišati pozive, da mora takšen predlog najprej pred socialne partnerje, kjer pa ni pričakovati zbližanja stališč med delodajalsko in sindikalno stranjo.

7.00 Strategija za cepivo 

Evropska komisija bo danes ministrom EU za zdravje predstavila načrt strategije za čimprejšnjo zagotovitev cepiva proti novemu koronavirusu. Bistvo strategije, ki jo bo sicer objavila prihodnji teden, je skleniti sporazume z več proizvajalci in jim vnaprej plačati znaten del naložb v razvoj cepiva v zameno za zavezo, da bodo cepivo namenili EU.

Razvoj novega cepiva traja običajno deset let, zaradi gospodarske krize obstaja zdaj velik interes, da se razvije bistveno prej, v 12 do 18 mesecih, kar je velika obremenitev za farmacevtska podjetja, saj je treba proizvodne zmogljivosti zagotoviti pred uspešno sklenjenimi kliničnimi testiranji, kar močno poveča tveganja, pojasnjujejo viri pri evropski komisiji.

Komisija po navedbah virov predlaga vnaprejšnje sporazume s farmacevtskimi podjetji, v skladu s katerimi bi Unija proizvajalcem vnaprej plačala znaten del naložbe v zameno za zavezo, da bo dobila njihovo cepivo, takoj ko bo na voljo. Zaradi tveganja, da nekateri projekti ne bodo uspešni, predlaga sporazume z več proizvajalci.
Denar naj bi črpali iz instrumenta za krizno podporo, ki razpolaga s proračunom 2,7 milijarde evrov.