Bremena višjih plač ne smejo nositi stanovalci v domovih
Domovi za starejše: Za pokritje letošnjega zvišanja plač delavcev bodo potrebovali dodatnih pet milijonov
Odpri galerijo
Bremena rasti stroškov dela bodo z višjimi oskrbninami in nižjim standardom zaradi neizogibnega varčevanja pri vlaganjih v obnovo objektov nosili stanovalci, svari Jaka Bizjak. Foto Tadej Regent
Ljubljana – Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) poziva predsednika vlade Marjana Šarca, da skupaj s pristojnimi ministrstvi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) takoj zagotovi potrebna dodatna sredstva za pokritje dogovorjenih zvišanj plač zaposlenih v domovih za starejše, ki še niso zagotovljena.
Že na arbitraži o Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2019 sredi decembra so predstavniki ministrstva za zdravje in ZZZS prisotne izvajalce zdravstvenih storitev seznanili, da vlada v resnici ponovno ni zagotovila dodatnih sredstev za pokrivanje višjih stroškov dela v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih. V SSZS so spomnili, da je vlada ob sklenitvi sporazuma s sindikati javnega sektorja zagotovila, da bo priskrbela sredstva za pokritje dogovorjenih zvišanj plač. Del ukrepov iz tega dogovora velja že od sredine decembra, ta mesec pa se bo prvič zvišala tudi minimalna plača.
Sekretar SSZS Jaka Bizjak pravi, da še vedno nimajo odgovora, kdaj lahko pričakujejo zvišanje cen zdravstvenih storitev zaradi višjih stroškov dela, kot to določa 66. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, različni deležniki, od predsednika vlade do ministrov in ZZZS pa se izmikajo in odgovornost prelagajo drug na drugega: »Dejstvo je, da so plače in drugi prejemki skladno s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti eden od kalkulativnih elementov za izračun cene zdravstvenih storitev, zato bi bilo logično, da se cene ustrezno uskladijo. O tem bo odločala vlada. Te spremembe smo predlagali v splošnem dogovoru. Vsi menimo, da pomanjkanje denarja ne sme in ne more biti vzrok za neupoštevanje jasne določbe zakona.«
Bizjak opozarja, da lanski petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev ni pokril niti predlanskega osemodstotnega zvišanja stroškov dela zdravstvenega kadra, kar za vse domove pomeni dobrih deset milijonov evrov na leto, cene zdravstvenih storitev pa so še vedno na ravni 96,37 odstotka cene, izračunane glede na plače pred 1. aprilom 2009. Dejansko izplačane plače v socialnih zavodih pa so zaradi zvišanja minimalne plače, napredovanj in odprave varčevalnih ukrepov danes za petino višje kot pred desetimi leti.
Ocenjuje, da bodo za pokritje letošnjega dviga plač delavcev v domovih potrebovali dodatnih pet milijonov.
»Vlada očitno pričakuje, da bo bremena rasti stroškov dela prek višjih oskrbnin in nižjega standarda zaradi neizogibnega varčevanja pri vlaganjih v obnovo objektov in razvoj oskrbe nosilo več kot 20.600 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih, čemur ostro nasprotujemo,« pravi Jaka Bizjak. Prepričan je, da socialnega miru, že drugo leto zapored, ni mogoče kupovati na tak način, če želi biti Slovenija socialna država.
Vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi v ZZZS Damjan Kos je za Delo pojasnil, da bo zavarovalnica skladno z letošnjim finančnim načrtom za izvajanje zdravstvene nege v socialnih zavodih namenila skupaj 140,7 milijona evrov, kar je šest milijonov več kot lani in 13 milijonov evrov več kot leta 2017. Pravi, da so višji izdatki posledica povečevanja števila oskrbovancev in domov za starejše ter tudi višjih cen zdravstvenih storitev zaradi višjih stroškov dela. Posebej je poudaril, da ZZZS plačuje izvajanje zdravstvene nege v socialnih zavodih količinsko neomejeno, torej glede na dejansko število varovancev, dejansko število dni zdravstvene nege ter glede na njeno zahtevnost.
Povprečna cena zdravstvene nege je bila leta 2017 14,43 evra na dan, pri čemer je bila najnižja 12,49 evra in najvišja 16,28 evra. Lani je bila povprečna cena 15,25 evra na dan, najnižja je bila 12,79 evra in najvišja 17,14 evra. Osnova za izračun povprečne cene dneva zdravstvene nege, ki vključuje sredstva za nego I, II in III, glede na zahtevnost nege oziroma zdravstveno stanje varovancev, je s splošnim dogovorom določena na podlagi realizacije preteklega leta.
Že na arbitraži o Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2019 sredi decembra so predstavniki ministrstva za zdravje in ZZZS prisotne izvajalce zdravstvenih storitev seznanili, da vlada v resnici ponovno ni zagotovila dodatnih sredstev za pokrivanje višjih stroškov dela v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih. V SSZS so spomnili, da je vlada ob sklenitvi sporazuma s sindikati javnega sektorja zagotovila, da bo priskrbela sredstva za pokritje dogovorjenih zvišanj plač. Del ukrepov iz tega dogovora velja že od sredine decembra, ta mesec pa se bo prvič zvišala tudi minimalna plača.
Neupoštevanje zakona
Sekretar SSZS Jaka Bizjak pravi, da še vedno nimajo odgovora, kdaj lahko pričakujejo zvišanje cen zdravstvenih storitev zaradi višjih stroškov dela, kot to določa 66. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, različni deležniki, od predsednika vlade do ministrov in ZZZS pa se izmikajo in odgovornost prelagajo drug na drugega: »Dejstvo je, da so plače in drugi prejemki skladno s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti eden od kalkulativnih elementov za izračun cene zdravstvenih storitev, zato bi bilo logično, da se cene ustrezno uskladijo. O tem bo odločala vlada. Te spremembe smo predlagali v splošnem dogovoru. Vsi menimo, da pomanjkanje denarja ne sme in ne more biti vzrok za neupoštevanje jasne določbe zakona.«
15,25
evra na dan je bila lani povprečna cena zdravstvene nege
evra na dan je bila lani povprečna cena zdravstvene nege
Bizjak opozarja, da lanski petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev ni pokril niti predlanskega osemodstotnega zvišanja stroškov dela zdravstvenega kadra, kar za vse domove pomeni dobrih deset milijonov evrov na leto, cene zdravstvenih storitev pa so še vedno na ravni 96,37 odstotka cene, izračunane glede na plače pred 1. aprilom 2009. Dejansko izplačane plače v socialnih zavodih pa so zaradi zvišanja minimalne plače, napredovanj in odprave varčevalnih ukrepov danes za petino višje kot pred desetimi leti.
Ocenjuje, da bodo za pokritje letošnjega dviga plač delavcev v domovih potrebovali dodatnih pet milijonov.
»Vlada očitno pričakuje, da bo bremena rasti stroškov dela prek višjih oskrbnin in nižjega standarda zaradi neizogibnega varčevanja pri vlaganjih v obnovo objektov in razvoj oskrbe nosilo več kot 20.600 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih, čemur ostro nasprotujemo,« pravi Jaka Bizjak. Prepričan je, da socialnega miru, že drugo leto zapored, ni mogoče kupovati na tak način, če želi biti Slovenija socialna država.
Letos za zdravstveno nego šest milijonov več
Vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi v ZZZS Damjan Kos je za Delo pojasnil, da bo zavarovalnica skladno z letošnjim finančnim načrtom za izvajanje zdravstvene nege v socialnih zavodih namenila skupaj 140,7 milijona evrov, kar je šest milijonov več kot lani in 13 milijonov evrov več kot leta 2017. Pravi, da so višji izdatki posledica povečevanja števila oskrbovancev in domov za starejše ter tudi višjih cen zdravstvenih storitev zaradi višjih stroškov dela. Posebej je poudaril, da ZZZS plačuje izvajanje zdravstvene nege v socialnih zavodih količinsko neomejeno, torej glede na dejansko število varovancev, dejansko število dni zdravstvene nege ter glede na njeno zahtevnost.
Povprečna cena zdravstvene nege je bila leta 2017 14,43 evra na dan, pri čemer je bila najnižja 12,49 evra in najvišja 16,28 evra. Lani je bila povprečna cena 15,25 evra na dan, najnižja je bila 12,79 evra in najvišja 17,14 evra. Osnova za izračun povprečne cene dneva zdravstvene nege, ki vključuje sredstva za nego I, II in III, glede na zahtevnost nege oziroma zdravstveno stanje varovancev, je s splošnim dogovorom določena na podlagi realizacije preteklega leta.
