Brez nadurnega dela zdravstveni domovi v težavah
Na danajšnjem sestanku z direktorji zdravstvenih domov je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel izvedela, da dejavnost v zdravstvenih domovih za zdaj poteka normalno, da se zdravniki trudijo, direktorji pa so prejeli tudi številne pohvale pacientov.
Direktorje skrbijo umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo, prav tako pa jih skrbijo preklici dovoljenj zdravnikom za popoldansko delo drugje, saj marsikateri zdravstveni dom nima svojih kadrov, ampak prihajajo k njim zdravniki iz bolnišnic.
Brez nadurnega dela zdravnikov se bo javni zdravstveni sistem skrčil.
Tudi brez popoldanskega dela zdravnikov bo javni sistem v težavah.
Zagotovo bo zagotovljena nujna medicinska pomoč v dežurnih službah.
Slovenski zdravstveni sistem deluje tako, da mora velika večina zdravnikov delati več, kot je zakonsko predpisanih 40 ur na teden, saj zdravnikov v Sloveniji ni dovolj in brez njihovega nadurnega dela ni mogoče zagotoviti vseh ambulant, operacij, diagnostičnih preiskav, predvsem pa ne nujne medicinske pomoči v neprekinjenem zdravstvenem varstvu, ki je organizirano po vsej državi.
Nadurnega dela jim delodajalci ne bi mogli naložiti, če ne bi zdravniki dali soglasij za delo preko rednega delovnega časa. Tisti, ki so se odločili, da bodo po novem delali enako kot vsi drugi zaposleni v javnem sektorju, torej 40 ur na teden, zdaj preklicujejo soglasja za nadurno delo.
Pacienti so v času stavke zelo zadovoljni, razen izjem. V tem času dobivam več pohval kot kritik.
Irena Vatovec, direktorica ZD Postojna
Najprej nujna pomoč, nato vse ostalo
Koliko zdravnikov je preklicalo soglasje za nadurno delo, bo uradno znano danes, ko bodo direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov ministrici poslali podatke. »Stanje je od ustanove do ustanove drugačno. Nekje je umikov soglasij veliko, drugje jih tako rekoč ni,« je povedala ministrica Valentina Prevolnik Rupel o prvih informacijah iz zdravstvenih domov. Ko bo ministrica danes dobila na mizo vse podatke, bo možno izračunati, kdaj se bodo začele pojavljati večje težave v sistemu in kje.
»Najprej mora biti zagotovljeno neprekinjeno zdravstveno varstvo, kar lahko pomeni zmanjšano dostopnost do ambulant. Mogoče se bo katera tudi zaprla,« je povedala ministrica. Nekateri preklici nadurnega dela začnejo veljati takoj, drugi čez 30 dni, torej marca.
»Če bo uveljavitev preklicanih soglasij marca res začela veljati, bomo morali na primarnem nivoju zdravstva zapirati ambulante z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči,« je opozorila Irena Vatovec, direktorica ZD Postojna, kjer je soglasje za nadurno delo preklicalo 70 odstotkov zdravnikov. Težave pričakujejo na pediatriji, saj jim primanjkuje pediatrov.
V družinskih ambulantah bo delo potekalo tako, da bo družinski zdravnik, ki bo ponoči dežuren za potrebe nujne medicinske pomoči, naslednji dan prost, kar pomeni, da bo njegova ambulanta ta dan zaprta, je pojasnila direktorica.
Soglasij svojim zdravnikom za delo drugje ne bo preklicala. V večini zdravniki s primarja ne delajo drugje, tisti, ki pa delajo, pomagajo sosednjim urgentnim enotam, ki bi se brez njih znašle v težavah, je dejala. Če bodo bolnišnice svojim zdravnikom preklicale dovoljenja za delo drugje, bo ZD Postojna ostal brez ortopedije, kirurgije in pulmologije, saj prihajajo za te dejavnosti v ZD zdravniki iz bolnišnic.
Predlog prisilnih ukrepov
Dane se je javno oglasila tudi iniciativa Glas ljudstva in predlagala šest ukrepov za zdravnike. Prvič, vlada naj vodstvom zavodov naloži, da svojim zaposlenim, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, prekličejo soglasja za delo pri zasebnih izvajalcih. Drugič, zdravnikom naj se stavke ne plača. Tretjič, ministrstvo naj izda odlok, s katerim zdravnikom in zdravnicam nalaga, da v času stavke izvajajo vse preglede in storitve z oznako hitro in zelo hitro, ne pa samo nujno.
Četrtič, vlada naj prekliče stavko zdravnikov po četrtem členu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki predvideva v primeru neuspešnih pogajanj reševanje spora pred komisijo za pomirjevanje in arbitražnim svetom. Petič, vlada in ministrstvo naj pripravita kriterije, po katerih bosta lahko ob slabšanju situacije razglasila splošno delovno obveznost za zdravnike.
Šestič, vlada naj se s Fidesom pogaja v smislu uvedbe mednarodnih normativov za njihovo delo, usmerjeno skrajševanje čakalnih vrst, zagotovitev osebnih zdravnikov vsem prebivalcem, uveljavitev konkurenčne klavzule in skrajšanje dopustov.
