Brez pomoči tujih delavcev ne bo šlo
Pogovor z Janezom Damjanom: Direktor višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem o ključnih težavah v turistični panogi
Odpri galerijo
Mag. Janez Damjan, visoka šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Foto Voranc Vogel/Delo
Bled – Janez Damjan, direktor Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, priznava, da mnogi delodajalci ne plačajo zaposlenih dovolj in jih čezmerno obremenjujejo, a kljub temu v slovenskem turizmu še zdaleč ni vse slabo.
Približno polovico prenočitev na Bledu je pri zasebnikih, in ne v hotelih. Če upoštevamo še kampe in hostle, se število prenočitev v hotelih v sezoni lahko največ podvoji – kot na primer v našem šolskem hotelu Astoria. To pomeni, da so turistični delavci na Bledu tudi številne gospodinje, stare mame in drugi prebivalci, ki niso zajeti v uradnih statistikah o turizmu. V našem hotelu redno zaposleni v sezonskem času opravljajo nadure, ki jih koristijo zunaj sezone. Formalno se število zaposlenih ne poveča veliko, imamo pa nekaj sezonskih delavcev. Lahko sklepamo, da je podobno tudi v drugih hotelih.
Vpogled v to je težko dobiti. Menim, da sistematičnega dela na črno ni veliko, še posebno ne v večjih hotelih. Pri manjših pa je možno, da, recimo, soseda čisti pri sosedi ali da mama pomaga hčerki. Na Bledu delo na črno najbrž ni resen fenomen.
V strežbi je zelo veliko študentov in druge fleksibilne delovne sile, ki ni na enak način upoštevana v statistikah kot redni zaposleni. Drugi del odgovora pa so nadure redno zaposlenih.
Eno je to, da v splošnem prevladuje nizko kvalificirana delovna sila in v tem smislu je višina plače logična. Veliki igralci na trgu določajo pravila igre in tako določajo tudi višino plač v sektorju. Pomemben dejavnik so tudi napitnine, o katerih se ne govori veliko. Nekoč napitnina ni bila praksa, a ker jih tujci dajejo, predvidevam, da jim vse pogosteje sledijo tudi slovenski gosti. Dejstvo je, da so v vsaj v nekaterih boljših lokalih zaposleni tudi bolje plačani.
Tako kot povsod; ni razlogov, da bi bilo kaj drugače.
Načeloma je delo dinamično, vedno si v stiku z ljudmi iz skoraj vsega sveta, vedno je kaj novega.
Veliko jih v tem uživa. Seveda pa lahko ob preobremenjenosti in izgorelosti navdušenje splahni.
Nesporno je, da mnogi delodajalci ne plačajo zaposlenih dovolj in jih čezmerno obremenjujejo. Tega je veliko, a to ni slovenska posebnost. V vsaki panogi, ki hitro raste, se dogajajo takšni pritiski in turizem ni nobena izjema. Ne moremo pa trditi, da je vse narobe. V slovenskem turizmu je veliko pozitivnega.
Rešitev je deloma v podaljšanju sezone, a to povsod ni mogoče. V Italiji so bile rešitve, da so imeli lastniki hotel na morju za poletje in hotel v Alpah za zimo, tako da so bili delavci lahko zaposleni vse leto. V večjih podjetjih bi po mojem lahko iskali rešitve v tej smeri. Sezonskost je lahko tudi priložnost za zaposlovanje študentov.
Nimamo dovolj kvalificirane, mlade delovne sile in edina možna rešitev je zaposlovanje tujcev. Rast turizma je tako hitra, da je nemogoče, da bi povpraševanju po delavcih zadostili. Zaposlovanje tujcev je dejstvo v evropskem turizmu.
Gimnazijci in drugi dijaki, ki delajo poleti v turizmu, nimajo nobene priprave za to delo. V prihodnjem študijskem letu bomo zanje prvič organizirali tečaj kot obliko prostih izbirnih vsebin in jih bomo poskusili pripraviti za delo v strežbi.
Izrazite, tudi nekajkratne rasti števila prenočitev poleti ne spremlja tudi izrazita rast števila zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Kako si to razlagate?
Približno polovico prenočitev na Bledu je pri zasebnikih, in ne v hotelih. Če upoštevamo še kampe in hostle, se število prenočitev v hotelih v sezoni lahko največ podvoji – kot na primer v našem šolskem hotelu Astoria. To pomeni, da so turistični delavci na Bledu tudi številne gospodinje, stare mame in drugi prebivalci, ki niso zajeti v uradnih statistikah o turizmu. V našem hotelu redno zaposleni v sezonskem času opravljajo nadure, ki jih koristijo zunaj sezone. Formalno se število zaposlenih ne poveča veliko, imamo pa nekaj sezonskih delavcev. Lahko sklepamo, da je podobno tudi v drugih hotelih.
Koliko je pri tem zaposlovanja na črno?
Vpogled v to je težko dobiti. Menim, da sistematičnega dela na črno ni veliko, še posebno ne v večjih hotelih. Pri manjših pa je možno, da, recimo, soseda čisti pri sosedi ali da mama pomaga hčerki. Na Bledu delo na črno najbrž ni resen fenomen.
Zakaj se po glavni letni sezoni število zaposlenih v strežbi ne zmanjša podobno kot v nastanitvenih objektih?
V strežbi je zelo veliko študentov in druge fleksibilne delovne sile, ki ni na enak način upoštevana v statistikah kot redni zaposleni. Drugi del odgovora pa so nadure redno zaposlenih.
Direktor višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled Janez Damjan pravi, da turizem raste tako hitro, da je nemogoče, da bi lahko sami zadostili povpraševanju po delavcih. FOTO: Voranc Vogel
Povprečna plača v strežbi je komaj petino nad minimalno in ne dosega niti dveh tretjin povprečne plače v Sloveniji, v nastanitvenih objektih so komaj za spoznanje boljše. Zakaj turizem raste, plače v teh dejavnostih pa ostajajo na enaki ravni?
Eno je to, da v splošnem prevladuje nizko kvalificirana delovna sila in v tem smislu je višina plače logična. Veliki igralci na trgu določajo pravila igre in tako določajo tudi višino plač v sektorju. Pomemben dejavnik so tudi napitnine, o katerih se ne govori veliko. Nekoč napitnina ni bila praksa, a ker jih tujci dajejo, predvidevam, da jim vse pogosteje sledijo tudi slovenski gosti. Dejstvo je, da so v vsaj v nekaterih boljših lokalih zaposleni tudi bolje plačani.
Koliko plača vpliva na odločitev za zaposlitev v turizmu?
Tako kot povsod; ni razlogov, da bi bilo kaj drugače.
Kateri so najpomembnejši motivacijski vzroki za delo v gostinstvu in turizmu?
Načeloma je delo dinamično, vedno si v stiku z ljudmi iz skoraj vsega sveta, vedno je kaj novega.
Sogovornik pravi, da je delo v gostinstvu in turizmu dinamično in da je vedno kaj novega. FOTO: Voranc Vogel
Ali to mladi danes cenijo?
Veliko jih v tem uživa. Seveda pa lahko ob preobremenjenosti in izgorelosti navdušenje splahni.
So delavci po vašem dovolj plačani?
Nesporno je, da mnogi delodajalci ne plačajo zaposlenih dovolj in jih čezmerno obremenjujejo. Tega je veliko, a to ni slovenska posebnost. V vsaki panogi, ki hitro raste, se dogajajo takšni pritiski in turizem ni nobena izjema. Ne moremo pa trditi, da je vse narobe. V slovenskem turizmu je veliko pozitivnega.
Kako bi lahko delavcem zagotovili delo čez vse leto?
Rešitev je deloma v podaljšanju sezone, a to povsod ni mogoče. V Italiji so bile rešitve, da so imeli lastniki hotel na morju za poletje in hotel v Alpah za zimo, tako da so bili delavci lahko zaposleni vse leto. V večjih podjetjih bi po mojem lahko iskali rešitve v tej smeri. Sezonskost je lahko tudi priložnost za zaposlovanje študentov.
V Sloveniji bi zdaj potrebovali 5000 delavcev v gostinstvu in turizmu. Kako jih pridobiti?
Nimamo dovolj kvalificirane, mlade delovne sile in edina možna rešitev je zaposlovanje tujcev. Rast turizma je tako hitra, da je nemogoče, da bi povpraševanju po delavcih zadostili. Zaposlovanje tujcev je dejstvo v evropskem turizmu.
Kako se na te razmere odzivate na vaši šoli?
Gimnazijci in drugi dijaki, ki delajo poleti v turizmu, nimajo nobene priprave za to delo. V prihodnjem študijskem letu bomo zanje prvič organizirali tečaj kot obliko prostih izbirnih vsebin in jih bomo poskusili pripraviti za delo v strežbi.
