Čakanju se je moč tudi izogniti

Pošte in denarne ustanove so najbolj obremenjene v času izplačil pokojnin in socialnih transferjev.
Fotografija: Šišenska pošta ima vsaj skromen nadstrešek. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Šišenska pošta ima vsaj skromen nadstrešek. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pred različnimi ustanovami, ki so odprte, in nekaterih storitev ne morejo vsaj vsem nuditi na daljavo - od pošt in bank preko upravnih enot do zdravstvenih domov - nastajajo vrste čakajočih. Izkustveno so najbolj obremenjene pošte in druge denarne ustanove - posebej v času izplačil pokojnin in še bolj socialnih transferjev, do katerih so pač upravičeni sloji prebivalstva, ki pogosto niti nimajo sodobnih komunikacijskih naprav in so poleg tega še vezani na gotovino. Bolj kot v samih poslovalnicah, kjer itak veljajo stroga pravila obnašanja, so problematične vrste pred njimi, kjer je težko vzdrževati varnostno razdaljo.

Na Pošti Slovenije je Megi Jarc pojasnila, da stranke v zadnjih tednih pošte najpogosteje obiščejo zaradi prevzema tako pisemskih kot paketnih pošiljk in plačila položnic. Med obiskom pa kupijo še voščilnice in pisemsko ter paketno embalažo. Da bi razbremenili čakajoče pred poštami so do 23. decembra med tednom začasno za eno uro podaljšali delovne čase nekaterih pošt, poštarji pa si tudi prizadevajo, da bi čim več pošiljk uspešno vročili naslovnikom v dostavi, da strankam zaradi tega obisk pošte ni potreben. Dnevno poskušajo z alternativnimi rešitvami skrajšati vrste pred poštami, tako da pred vhode določenih pošt nameščajo mizice z obrazci, tako da jih stranke lahko izpolnijo že pred vstopom v stavbo, uvajajo brezkontaktno izročanje pošiljk (za katere ni treba plačati kupnine) pred poslovalnicami, prav tako sodelavci že pred poštami prevzamejo obvestila o prispeli pošiljki, tako da so potem formalnosti pred okenci hitreje opravljene.
Pošta Bežigrad na Dunajski nasproti Gospodarskega razstavišča. FOTO: Leon Vidic/Delo
Pošta Bežigrad na Dunajski nasproti Gospodarskega razstavišča. FOTO: Leon Vidic/Delo

Vseh 58 slovenskih upravnih enot v drugem valu koronavirusa, kljub posebnim razmeram, dela vsa opravila - in to po rednem delovnem času, saj zakonske podlage za zaprtje ali omejeno izvajaje upravnih storitev ni. Že od marca je v ljubljanski upravni enoti uvedeno naročanje strank - po elektronski pošti ali po telefonu. Seveda pa velja poziv uporabnikom upravnih storitev, da omejijo morebitne obiske na upravnih enotah in presodijo o nujnosti upravnih storitev.

V ljubljanski upravni enoti po besedah tamkajšnje predstavnice za odnose z javnostmi Alexandre Gregorc sprejemajo stranke na 15 minut, tako da jih glede na odprta okenca dnevno sprejmejo okrog 800. Z jutrišnjim dnem, 10. decembra, sicer zapirajo krajevne urade v Dobrovi, na Igu, v Notranjih Goricah, Velikih Laščah in v Dolu pri Ljubljani, krajevni urad na Škofljici pa je zaprt že od prej, odprt ostaja urad v Medvodah in ljubljanska v Tobačni in za Bežigradom. Za Bežigradom vrst praktično ni, pravi Alexandra Gregorc, v Tobačni se lahko ob menjavi zgosti za kakšnih pet minut. Čakalni čas v Tobačni je od 3 do 5 delovnih dni, za Bežigradom samo en dan, zgodi se tudi, da pride stranka (po predhodnem naročilu, seveda) na vrsto še isti dan. V UE Ljubljana so kadrovsko okrnjeni, ne zaradi same bolezni - primerov koronavirusa imajo malo - kot posredno, zaradi zaprtih šol in vrtcev in nedelujočega javnega potniškega prometa, tako da dela okrog dve tretjini zaposlenih.


Tudi starejši uporabljajo digitalne kanale


V NLB so v začetku tedna podaljšali dotlej skrajšane delovne čase poslovalnic (od 8. do 15. ure) na redne delovne čase, vključno s podaljšanim delovnim časom ob sredah do 18. ure. V samih poslovalnicah problemov seveda ni, saj je v njih lahko naenkrat le toliko strank, kot je odprtih okenc. V NLB se prilagajajo tudi tako, da v bolj izpostavljenih terminih, kar je na primer zadnji dan v mesecu ob izplačilih pokojnin, po potrebi odprejo vrata enot tudi prej. Večji obisk je običajno tudi na dan izplačila socialnih transferjev, to je 21. v mesecu. Takrat še posebej opozarjajo na pomen ohranjanja osebne razdalje med čakajočimi pred enotami in v primeru večjega obiska stranke usmerja tudi varnostnik. Ugotavljajo še, da se je tradicionalni obisk starejših v enotah na dan izplačila pokojnin že precej zmanjšal, kar kaže, da so njihova velika prizadevanja in nasveti, naj v korona časih ne hodijo v banko, že obrodili sadove. 

V Novi KBM navajajo, da pred njihovimi poslovalnicami daljših vrst čakajočih strank ne zaznavajo. Bolj ali manj edino izjemo predstavljajo samo dnevi izplačila socialnih transferjev in pokojnin. V banki se kljub digitalizaciji poti opravljanja bančnih storitev zavedajo, da si njihove stranke predvsem pri opravljanju kompleksnejših dolgoročnih finančnih poslov, kot so stanovanjski krediti, naložbe, varčevanja, želijo osebnega stika z bančnimi strokovnjaki, zato poslovalnice ostajajo pomemben kanal komunikacije s strankami. Poslovalnice NKBM so med tednom odpre med 8. in 14. uro, tiste v nakupovalnih središčih pa tudi ob sobotah, do poldneva. Sicer pa tako kot vse denarne ustanove spodbujajo stranke k uporabi digitalnih kanalov opravljanja bančnih storitev - ki so preproste za uporabo, kar dokazujejo s podatkom, da je ena njihovih aktivnih uporabnic stara 97 let.

V Gorenjski banki so ob pričetku drugega vala epidemije prilagodili delovni čas poslovalnic, ko pa je obisk banke vendarle nujen, predlagajo strankam, da se predhodno naročijo na osebni posvet z bančnikom. V času izplačila pokojnin so za starejše komitente podaljšali delovni čas poslovalnic in jim s tem omogočili nemoteno poslovanje.

Preberite še:

Komentarji: