Carotta: Gremo proti številki tisoč covidnih postelj

»Gremo proti številki tisoč,« je o naraščanju števila covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, dejal Robert Carotta, koordinator ministra za zdravje za zagotavljanje bolnišničnih postelj med epidemijo. Po njegovih besedah je protokol za selitev obolelih v tujino že nared, zdaj čakajo še dogovor na ravni držav. Obenem je minister za zdravje Janez Poklukar napovedal mobilizacijo celotnega zdravstva.

Na avstrijskem Koroškem bi težko skrbeli še za slovenske bolnike

»Spremljamo situacijo v tujini, v kontaktu smo z vsemi sosednjimi državami in z njimi sodelujemo. Danes smo povečali skupno število navadnih postelj s 648 na 693, intenzivnih pa z 200 na 211,« so včeraj povedali na ministrstvu za zdravje. Pred dnevi so napovedali nove maksimalne kapacitete na covidnih oddelkih, in sicer do 300 intenzivnih in 1200 navadnih postelj. Zaradi izjemno zahtevnih razmer so vzpostavili vsakodnevne koordinacije vseh deležnikov v zdravstvu in pri tem so mobilizirali tudi javne zdravstvene zavode, koncesionarje in zasebnike. Razmere so na meji zmogljivosti. To ne velja le za največje sisteme, kot sta ljubljanski in mariborski klinični center, temveč za vse bolnišnice po Sloveniji.

Pozvali tudi študente in vojsko

»Trenutno nam primanjkuje navadnih covidnih postelj, saj imamo vseh 40 zapolnjenih, in glede na novo sprejete obolele prek urgentnega oddelka se bomo z bolnišničnim koordinatorjem predvidoma dogovarjali za selitev dveh do treh pacientov drugam. Če to ne bo možno, jim bomo do jutri postavili dve zasilni postelji v obstoječem oddelku,« je izjemno težavne razmere opisala Dunja Savnik Winkler, strokovna direktorica šempetrske bolnišnice. Na intenzivnem oddelku pa imajo šest bolnikov in še dve prosti postelji. »Od preostalih intenzivnih postelj imamo na razpolago le še dve za prometne nezgode in druge nujne posege,« je dodala. V skladu z odrejenim povečanjem covidnih oddelkov naj bi v prihodnje zagotovili do 60 navadnih in 12 intenzivnih postelj. To pa bo izziv, s kakršnim se doslej še niso srečali. »Enako velja tudi za druge slovenske bolnišnice, s katerimi se dnevno usklajujemo. Vpoklicali smo specializante, pozvali študente in kolege iz primarne ravni, na pomoč naj bi prišle tudi sanitetne enote vojske,« je poudarila.

»Včeraj smo imeli 39 hospitaliziranih covidnih bolnikov, od tega jih je šest potrebovalo ventilatorje, z današnjim dnem pa jih je 48, od tega osem na ventilatorju,« je včeraj povzel strokovni direktor izolske bolnišnice Dušan Deisinger. Povprečna starost pacientov na teh oddelkih je med 50 in 70 let, pri čemer velja, da jih je dve tretjini necepljenih. »Število dodatnih postelj bomo nekako lahko zagotovili, problem pa je kader,« je nadaljeval. Najbolj primanjkuje medicinskih sester, za katere imajo objavljenih 40 razpisov.

Zdravstveni domovi brez rezerv

»Tudi mi bi potrebovali pomoč, kako naj bi jo dajali bolnišnicam,« se sprašuje Ljubica Kolander Bizjak, strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma. Kot navede, imajo veliko zaposlenih na bolniški, preostali pa so, poleg rednega dela in nadomeščanja, obremenjeni s cepljenjem in testiranjem. »V Italiji bijejo plat zvona, ker imajo s covidnimi bolniki zasedenih okoli deset odstotkov intenzivnih postelj, pri nas pa jih je več kot petdeset odstotkov,« je pripomnila.

Minister Janez Poklukar je napovedal mobilizacijo celotnega zdravstva. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Obrnili smo se na medicinske in zdravstvene fakultete ter srednje zdravstvene šole, pri čemer so študentje in dijaki sodelovali že v prejšnjih valovih epidemije,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze, strokovnega združenja medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Vsakršna pomoč je seveda dobrodošla, a če je govor o intenzivni terapiji, je ta lahko zelo omejena, opozori. Sogovornica je poudarila, da so zaposleni v zdravstveni negi po letu in pol epidemije izčrpani in da so že v prejšnjih letih opozarjali na kadrovsko pomanjkanje v deležu od 20 do 25 odstotkov, po septembrskih podatkih pa so v obeh univerzitetnih kliničnih centrih samo zaradi upokojevanja dodatno izgubili še več kot desetino osebja.

Pomagali bodo tudi zobozdravniki

»Gre za izredno skrb vzbujajoče razmere v zdravstvu, čakajo nas izjemno naporni tedni, zato je ukrep ministrstva potreben in nujen. Zdravniška zbornica Slovenije zato aktivno sodeluje pri obveščanju in mobilizaciji kadrov in opreme, da bi se zdravniki in zobozdravniki, ki še vidijo možnost in imajo resurse, lahko čim prej vključili v delo tam, kjer je to najbolj nujno potrebno,« so sporočili iz omenjene zbornice. Prav danes je potekal prvi koordinativni sestanek državne sekretarke Alenke Forte z zdravniki zasebniki in koncesionarji, pa tudi s koordinatorji za druge segmente v zdravstvu. Zobozdravniki so že izrazili pripravljenost pomagati pri testiranju in cepljenju. Prav tako se referenčne medicinske sestre preusmerjajo na delo v bolnišnice.

»Pri tem pa je pomembno znova poudariti, da lahko zdravstvu zelo pomaga prav vsak prebivalec: tako tisti, ki še ni cepljen, tako da se čim prej cepi, prav vsak pa s tem, da res odgovorno in dosledno spoštuje vse ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Le skupaj lahko preprečimo kolaps zdravstva in še več smrti zaradi covida-19,« so še poudarili.