Center slovenske Istre odpira vrata
Pridobitev. Danes napovedujejo odprtje težko pričakovanega centra za otroke in odrasle s posebnimi potrebami.
Odpri galerijo
V centru bo živelo ali se šolalo 24 odraslih in 15 otrok s posebnimi potrebami. Fotodokumentacija Dela
Debeli rtič – Center slovenske Istre Ankaran, ki se nahaja v osrčju parka na Debelem rtiču, naj bi danes - po kar 18 letih obljub in zapletov - vendarle odprl svoja vrata. V njem bo bivalo 24 odraslih in se šolalo 15 otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Še enkrat toliko pa jih čaka na prosto mesto.
»Dolgo je trajalo, tako da nas veseli, da se je na koncu vendarle sešlo. Hiša je opremljena, zgradili so tudi dostopno cesto s parkiriščem,« je zadovoljna Valerija Bužan, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage, pod katere okrilje sodi nova pridobitev. Prve stanovalce pričakujejo konec meseca. Za 24 mest v novem centru je sicer prispelo preko 40 vlog. Postopoma se bodo sem preselili prvi štirje stanovalci iz šempetrske bolnišnice ter ustanov na Igu in iz drugih domov za starejše, nekateri bodo prišli tudi od doma. Po šolskih počitnicah pa bo v novi center prišla še prva skupina otrok in mladostnikov, ki zdaj obiskujejo šolske programe v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, CIRIUS Vipava ali pa so vključeni v druge šole.
»Sodelovala sem že pri več podobnih projektih in povprečno je od ideje do uresničitve trajalo deset let. V tem primeru pa se je zaradi spleta okoliščin še bolj zavleklo,« nadaljuje Bužanova. Glavnino sredstev za približno 4,4 milijona evrov težko naložbo, je prispevalo ministrstvo za delo, preostalo pa so krile istrske občine in donacije.
Center so v neposredni bližini letovišča in zdravilišča Rdečega križa Slovenije (ta je dal za izgraditev centra stavbno pravico na njihovem zemljišču) po dolgoletnih obljubah začeli graditi pred skoraj štirimi leti. Pred dvema letoma jim je zagodla še ujma, ko je povsem poplavilo gradbišče in otežilo potek del. Zgradba je bila nared avgusta lani, ko so izvedli tehnični pregled, a se je potem zapletlo še zaradi postopka javnega naročanja oziroma pritožbe neizbranega ponudnika za dobavo opreme.
Gre za prvo tako ustanovo v regiji in bo služila tudi osebam s posebnimi potrebami, ki so v domačem varstvu. »Izvajali bomo tudi mobilno službo, gre za primere, ko na primer mati, ki skrbi za svojega otroka doma, mora po opravkih, in v takem primeru imamo usposobljenega človeka, ki lahko poskrbi za varstvo, ali za kratkotrajne vključitve,« razlaga Bužanova. Center bo sicer vodila Štefana Skaza, skupno pa bo v njej delalo do 42 ljudi. »Smo v polnih pripravah na odprtje, veselimo se tudi prihoda stanovalcev, za katere smo prepričani, da bodo tu našli svoj novi dom,« je povedala Skaza.
Bužanova si zdaj prizadeva, da bi do poletja uredili tudi dostopno pot do dvesto metrov oddaljenega kopališča. »Poleg izolske plaže, ki je primarno namenjena distrofikom, bi skušali tu urediti vse potrebno za kopanje oseb s posebnimi potrebami. Dostopno plažo bi gotovo lahko koristili tudi zunanji obiskovalci z gibalnimi ovirami,« navede.
Angela Lampe je mati otroka s posebnimi potrebami in bila je ena izmed pobudnic za gradnjo varstvenega centra v slovenski Istri. Zaradi svojih prizadevanj je bila izbrana tudi za Osebnost Primorske leta 2015. »Moj sin, ki ima eno izmed težjih motenj, je danes star 31 let. Z možem sva ga, dokler sva bila oba zaposlena, ob petkih hodila iskat v Staro Goro in ga do nedelje imela doma. Odkar sva se upokojila pa ga imava v domači oskrbi, vseeno pa ga zaradi družbe še naprej voziva v šempetrsko bolnišnico, kamor so preselili varovance zaradi prenove v Stari Gori,« pove Lampetova.
Kot omeni, jo odprtje centra zelo veseli, saj jim bo bistveno skrajšalo pot do varstvene ustanove. Ob tem pa doda, da jo tudi skrbi, saj je to področje, predvsem kar zadeva osebe z najtežjimi motnjami, pri nas precej neurejeno. »Varstvena zakonodaja je pomanjkljiva in tudi tam, kjer zagotavlja določene pravice, se zdi, da se, kdor jo je pisal, ni kaj dosti spraševal, kako bodo stvari delovale v praksi,« sklene.
»Dolgo je trajalo, tako da nas veseli, da se je na koncu vendarle sešlo. Hiša je opremljena, zgradili so tudi dostopno cesto s parkiriščem,« je zadovoljna Valerija Bužan, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage, pod katere okrilje sodi nova pridobitev. Prve stanovalce pričakujejo konec meseca. Za 24 mest v novem centru je sicer prispelo preko 40 vlog. Postopoma se bodo sem preselili prvi štirje stanovalci iz šempetrske bolnišnice ter ustanov na Igu in iz drugih domov za starejše, nekateri bodo prišli tudi od doma. Po šolskih počitnicah pa bo v novi center prišla še prva skupina otrok in mladostnikov, ki zdaj obiskujejo šolske programe v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, CIRIUS Vipava ali pa so vključeni v druge šole.
Za 18 let čakanja
»Sodelovala sem že pri več podobnih projektih in povprečno je od ideje do uresničitve trajalo deset let. V tem primeru pa se je zaradi spleta okoliščin še bolj zavleklo,« nadaljuje Bužanova. Glavnino sredstev za približno 4,4 milijona evrov težko naložbo, je prispevalo ministrstvo za delo, preostalo pa so krile istrske občine in donacije.
Center so v neposredni bližini letovišča in zdravilišča Rdečega križa Slovenije (ta je dal za izgraditev centra stavbno pravico na njihovem zemljišču) po dolgoletnih obljubah začeli graditi pred skoraj štirimi leti. Pred dvema letoma jim je zagodla še ujma, ko je povsem poplavilo gradbišče in otežilo potek del. Zgradba je bila nared avgusta lani, ko so izvedli tehnični pregled, a se je potem zapletlo še zaradi postopka javnega naročanja oziroma pritožbe neizbranega ponudnika za dobavo opreme.
»Smo v polnih pripravah na odprtje, veselimo se tudi prihoda varovancev, za katere upamo, da bodo tu našli svoj novi dom.«
Štefana Skaza, vodja centra
Štefana Skaza, vodja centra
Gre za prvo tako ustanovo v regiji in bo služila tudi osebam s posebnimi potrebami, ki so v domačem varstvu. »Izvajali bomo tudi mobilno službo, gre za primere, ko na primer mati, ki skrbi za svojega otroka doma, mora po opravkih, in v takem primeru imamo usposobljenega človeka, ki lahko poskrbi za varstvo, ali za kratkotrajne vključitve,« razlaga Bužanova. Center bo sicer vodila Štefana Skaza, skupno pa bo v njej delalo do 42 ljudi. »Smo v polnih pripravah na odprtje, veselimo se tudi prihoda stanovalcev, za katere smo prepričani, da bodo tu našli svoj novi dom,« je povedala Skaza.
Bužanova si zdaj prizadeva, da bi do poletja uredili tudi dostopno pot do dvesto metrov oddaljenega kopališča. »Poleg izolske plaže, ki je primarno namenjena distrofikom, bi skušali tu urediti vse potrebno za kopanje oseb s posebnimi potrebami. Dostopno plažo bi gotovo lahko koristili tudi zunanji obiskovalci z gibalnimi ovirami,« navede.
Olajšanje, a hkrati skrb
Angela Lampe je mati otroka s posebnimi potrebami in bila je ena izmed pobudnic za gradnjo varstvenega centra v slovenski Istri. Zaradi svojih prizadevanj je bila izbrana tudi za Osebnost Primorske leta 2015. »Moj sin, ki ima eno izmed težjih motenj, je danes star 31 let. Z možem sva ga, dokler sva bila oba zaposlena, ob petkih hodila iskat v Staro Goro in ga do nedelje imela doma. Odkar sva se upokojila pa ga imava v domači oskrbi, vseeno pa ga zaradi družbe še naprej voziva v šempetrsko bolnišnico, kamor so preselili varovance zaradi prenove v Stari Gori,« pove Lampetova.
»Moj sin, ki ima eno težjih motenj, je zdaj star 31 let.«
Angela Lampe, pobudnica za gradnjo centra, na katerega čakajo 18 let
Angela Lampe, pobudnica za gradnjo centra, na katerega čakajo 18 let
Kot omeni, jo odprtje centra zelo veseli, saj jim bo bistveno skrajšalo pot do varstvene ustanove. Ob tem pa doda, da jo tudi skrbi, saj je to področje, predvsem kar zadeva osebe z najtežjimi motnjami, pri nas precej neurejeno. »Varstvena zakonodaja je pomanjkljiva in tudi tam, kjer zagotavlja določene pravice, se zdi, da se, kdor jo je pisal, ni kaj dosti spraševal, kako bodo stvari delovale v praksi,« sklene.
