Mladenka zaradi strdkov in krvavitev umrla

Neželeni učinki po cepljenju: smrt, možganska kap in venska tromboza. Mnenja sta podala zdravnika Igor Rigler in Aleš Blinc.
Fotografija: Včeraj je javnost razburila vest o resnem stanju mladenke Katje, ki se je cepila proti covidu-19. Danes je na ljubljanski nevrološki kliniki preminila. FOTO: Patrick T. Fallon/AFP
Odpri galerijo
Včeraj je javnost razburila vest o resnem stanju mladenke Katje, ki se je cepila proti covidu-19. Danes je na ljubljanski nevrološki kliniki preminila. FOTO: Patrick T. Fallon/AFP

»Žal lahko potrdim, da se je borba za življenje mladenke neuspešno končala,« je dejal Igor Rigler, vodja službe za urgentno nevrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Že zelo slabo je kazalo včeraj, smrt pa je bila potrjena danes zjutraj.

Zdravnik ni mogel še natančno povedati, ali je zaplet povezan s cepljenjem, je pa za to velika verjetnost, saj so podobni primeri poznani že iz tujine.

Mladenka je po njegovih besedah zbolela z zelo težkim stanjem: »Moteno je imela koagulacijo v telesu, hkrati strdke in nizke trombocite, tako da je bila hkrati podvržena krvavitvam in strdkom in kombinacija obeh teh procesov je povzročila možganske krvavitve in strdke v možganih. Vse, kar smo lahko in lahko moderna medicina ob takih stanjih naredi, smo poskušali. Konzultirali smo vse strokovnjake v kliničnem centru, ki se ukvarjajo s tem področjem, specialiste za žilne bolezni, hematologe, nefrologe, nevrologe itd. Sklicani so bili konziliji že od samega začetka. Pomoč je poiskala ponoči, torej v ponedeljek zgodaj zjutraj. Prišla je z glavobolom, motnjami vida, slabim počutjem, je tudi bruhala. Ta kombinacija simptomov, glavobol, bruhanje, slabost torej kakršnikoli žariščni nevrološki izpadi, bodisi motnje vida, mravljinčenje po telesu, šibkost enega dela telesa ali polovice telesa ali motnje govora, torej karkoli procesira naše živčevje, da nečesa ne moremo narediti, je vedno zelo nevaren znak. To smo tudi takoj prepoznali in naredili ustrezno diagnostiko. Ves čas smo agresivno pristopali k zdravljenju, hoteli stvari izboljšati, a žal ni šlo,« je dejal Rigler.

Poudaril je, da če so z vektorskimi cepivi cepljene mlajše osebe, naj bodo pozorni na zgoraj omenjene znake, ki se pri tem izjemno redkem zapletu, za katerega še ni uradno potrjeno, da je posledica cepljenja, manifestirajo od deset do 28 dni po cepljenju. »Če pride do tega zapleta, o katerem so že poročali raziskovalci iz Nemčije in Norveške, in se lahko zgodi pri enem primeru na 100.000 cepljenih, je treba hitro ukrepati in takoj obiskati zdravnika. Ker če gre za ta sindrom, se ga da zelo hitro prepoznati,« je bil jasen strokovnjak.

Prijavo o morebitnih stranskih učinkih cepljenja so že včeraj podali na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Sogovornik je še pojasnil, da je za končno ugotovitev o tem, ali je povezava s cepljenjem gotova, pristojna komisija, ki jo bo sklicalo ministrstvo za zdravje.

Kljub izjemno tragičnemu dogodku pa Rigler ostaja zagovornik cepljenja: »Še vedno sem iz dna duše prepričan, da se ljudje morajo cepiti. Tudi na intenzivni terapiji, kjer delam, je polno covid bolnikov, med njimi mladih, veliko jih je zaradi covida tudi umrlo. Ko bo enkrat zdravstveni sistem zasičen do te mere, da ljudi zaradi covida ne bo mogoče več zdraviti, bo prepozno.«
Po zdravnikovih besedah je kakršnakoli enopomenska informacija, da je cepljenje proti covidu zaradi enega zapleta nevarno, zelo pristranska in škodljiva za vse. »Tukaj smo tudi mi pokazali svojo iskrenost. Svojcem smo takoj povedali, da je šlo za možno povezavo s cepljenjem, tega ne skrivamo. Ampak je pa ob tem treba povedati, da so dobrobiti cepljenja neprimerno večje, kot so potencialna tveganja. Žal je pa to težko reči za individualni primer, ki je tako tragičen kot pri umrlem dekletu, ampak dejstva so taka,« je sklenil Rigler.

NIJZ je pričel s postopkom zbiranja zdravstvene dokumentacije, ki ga narekuje protokol transparentnega spremljanja in obravnave primerov resnih neželenih učinkov po cepljenju. Zbiranje zdravstvene dokumentacije z namenom razjasnitve vseh okoliščin neželenega dogodka še poteka. Po končanem postopku bo NIJZ podal predlog za sklic interdisciplinarne komisije strokovnjakov pri Ministrstvu za zdravje, ki obravnava resne neželene dogodke po cepljenju in poda oceno o morebitni vzročni povezanosti med cepljenjem in resnim neželenim dogodkom po cepljenju

Aleš Blinc, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana. FOTO: Jure Eržen/Delo
Aleš Blinc, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana. FOTO: Jure Eržen/Delo


»S cepivom povzročena trombotična trombocitopenija je redek zaplet cepljenja z vektorskimi cepivi (Astra Zeneca, Janssen), ki lahko nastopi od pet do 30 dni po odmerku vektorskega cepiva,« je dodal prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni v ljubljanskem UKC. Zaplet je po njegovih besedah redek, »kot pojavnost navajajo razpon od osem do 30 primerov na milijon cepljenih«. Približno ena tretjina prizadetih razvije trombozo venskih sinusov v glavi, kar velja za najtežji zaplet z znatno umrljivostjo kljub zdravljenju, je povedal predstojnik. Cepljenim svetujejo, da so pozorni na nov način glavobola, ki ne izzveni po analgetiku in je hujši, ko se uležejo, še zlasti pa, če so glavobolu pridružene motnje vida, bruhanje, huda oslabelost ali epileptični krči.

Ali obstaja kakšna laboratorijska preiskava krvi, ki jo ljudje morda lahko opravijo tudi samoplačniško in bi jim morda pomagala odgovoriti na vprašanje, ali so bolj ali manj nagnjeni k pojavom krvnih strdkov po cepljenju?
»Vemo le to, da so k trombotični trombocitopeniji, povzročeni s cepivi, bolj nagnjene ženske kot moški in bolj mlajše osebe kot starejše. Laboratorijskih napovednikov za razvoj protiteles proti trombocitnemu faktorju 4 (PF4), ki so odgovorna za klinično sliko tromboze s trombocitopenijo, žal za zdaj ne poznamo,« je odgovoril prof. dr. Blinc.
 
Njegov nasvet osebam, ki se nameravajo cepiti proti covidu, je, naj izberejo cepivo mRNA (Pfizer ali Moderna): »Res sta potrebna dva odmerka, so pa cepiva mRNA učinkovitejša v preprečevanju simptomatskih okužb in znatno varnejša (resni zapleti nastopajo pri približno enem na pet milijonov cepljenih).«

Zdravnik Igor Rigler z ljubljanske nevrološke klinike
Zdravnik Igor Rigler z ljubljanske nevrološke klinike


Ljudje po vektorskem cepivu proizvajalca Johnson & Johnson (Janssen) bolj povprašujejo, saj je za izpolnitev pogoja PCT potreben le en odmerek.

Nekatera cepilna mesta so že ostala brez tega cepiva, na zalogi ga nima več niti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), imajo ga še v Mariboru in Celju, prihaja pa tudi nova dobava.

Vlada je namreč na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog za nabavo dodatnih 100.000 odmerkov omenjenega cepiva. Kupila ga bo od Madžarske, ki ima trenutno višje zaloge od dejanskih potreb po cepljenju s tem cepivom. Višina nabavne cene cepiva je enaka prodajni ceni proizvajalca tega cepiva.

Cepljenje s tem cepivom, ki je registrirano za vse starostne skupine, se sicer zdaj začasno ustavlja.



Od začetka cepljenja v zadnjem tednu aprila do vključno 26.9.2021 je bilo na NIJZ v register neželenih učinkov poročanih skupno 452 oseb, ki so imele enega ali več neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 s cepivom Janssen. V tem obdobju je bilo v Sloveniji izvedenih najmanj 118.000 cepljenj s tem cepivom. Resnih neželenih dogodkov je bilo 6 (1,3 odstotka glede na vse posredovane podatke).

Ena oseba je po cepljenju umrla zaradi tromboze s trombocitopenijo. Komisija je ocenila, da je povezava s cepljenjem gotova. Gre za primer partnerke slovenskega diplomata v Bruslju, ki je bila cepljena s cepivom Johnson & Johnson nekaj dni pred razvojem prvih simptomov v okviru skupinskega cepljenja slovenskih diplomatov in njihovih družinskih članov. Zaradi tega primera so v Belgiji tudi začasno prekinili cepljenje mlajših od 41 let s tovrstnim cepivom.

Kot je izvedela TV Slovenija, je ženska nekaj dni po cepljenju dobila glavobol, imela je tudi otečeno nogo, zato je obiskala zdravnika. Ta je ugotovil, da ima globoko vensko trombozo. Po zdravljenju je nato ponoči doživela možgansko kap in po nekaj dneh v kritičnem stanju v bolnišnici umrla.

Poleg tega primera so na NIJZ prejeli še naslednje prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija: možganska kap, venska tromboza, tromboza abdominalne aorte, akutna ledvična odpoved in tromboza s trombocitopenijo. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.

Resen neželeni učinek, ki naj bi ga cepivo povzročilo pri mladenki Katji, ki je danes izgubila boj za življenje, v zadnjem dostopnem poročilu še ni vpisan.


 

Preberite še:

Komentarji: