Črna slika RTV Slovenija
»Po prevzemu funkcije sem ugotovil, da ta hiša že nekaj mesecev najema kredite za izplačilo plač, v nekaj dneh sem moral tudi sam podpisati nov kredit za 4,7 milijona evrov, da bo ta hiša imela za plače,« je slaba dva meseca po tem, ko je stopil na čelo Kolodvorske, javno razkril Zvezdan Martić, predsednik uprave, in dodal, da ga je najprej kot vršilca dolžnosti in nato upravo pričakalo na »stotine« neplačanih računov, podpisanih ali nepodpisanih pogodb. »Slika je grozna,« je poudaril Martić in jasno nakazal, da je bilo lansko finančno pozitivno leto izjema, ki potrjuje pravilo.
Glavna finančnica Saša Umek Knez, sicer tudi članica finančnega odbora, je ocenila, da bo RTV Slovenija poslovno leto ponovno – tako kot od leta 2016 – končala z negativnim rezultatom v višini okoli 10 milijonov evrov, če bodo že sprejeti ukrepi uprave dosegli svoj namen. Po bolj pesimističnem scenariju je rezultat zavoda lahko slabši za še dodatna dva milijona evrov.
Prihodki naj bi zaostali za načrtom za šest milijonov evrov zaradi razlike v prodajni ceni delnic Eutelsat Communications, nerealizirane prodaje nepremičnin ter slabše realizacije prihodkov oglaševanja. Odhodki naj bi presegli načrt za štiri milijone evrov, predvsem na račun višjih stroškov dela v primerjavi z načrtom zaradi sklepanja novih pogodb, pa tudi podpisovanja aneksov o večopravilnosti in o povečanem obsegu dela, kar lahko pomeni tudi za do 20 odstotkov višjo plačo.
Na vprašanje, ali nova uprava razmišlja o kazenskem pregonu prejšnjega vodstva, je Martić odgovoril, da je sedanja prioriteta vodstva krpanje finančnega primanjkljaja, da pa lansko poslovanje zavoda preverja tudi računsko sodišče. Tudi sami sicer izvajajo revizijo nekaterih ravnanj.
Njegov predhodnik Andrej Grah Whatmough je na družbenem omrežju zanikal, da ne bi plačeval računov in podpisoval pogodb, priznal pa je le krajši najem 1,3-milijonskega kredita za regres, kar pa naj bi bila stalna praksa.
Kot bistvena razloga za vse slabše finančno stanje RTV Slovenija pa vsa vodstva do zdaj izpostavljajo neusklajevanje višine RTV-prispevka že od leta 2012, zaradi česar izgubijo 30 milijonov evrov na leto, pa tudi dogovore med vlado in reprezentativnimi sindikati, ki so bili sklenjeni v 2018 in 2022, a sredstev zanje niso dobili. Zaradi tega je Grah Whatmough sprožil tožbo proti državi.
Na ministrstvu za kulturo so nam obisk Zvezdana Martića in člana uprave Simona Karduma potrdili in navedli, da jim je uprava RTV Slovenija povedala, da od urada za narodnosti v zadnjih šestih letih prejema okoli dva milijona evrov na leto, kar po njihovem mnenju pomeni slabo petino vseh stroškov – letno kritje programa bi tako znašalo okoli 1,6 milijona evrov. Na vprašanja o tem, ali bodo privolili v takšno pobudo, niso odgovorili.
Sodeč po lanskem letnem poročilu, je imela RTV Slovenija okoli 137,8 milijona prihodkov, od tega 100,7 milijona iz RTV-prispevka.
Kdaj do direktorjev?
Po tem, ko se je v torek iztekel rok za prijavo na ponovljeni razpis za direktorje, naj bi danes uprava opravila pogovore s prijavljenimi kandidati. Ali se bo to zgodilo, Martić še ni znal napovedati, saj so ostali trije člani uprave zboleli. Ker pa se že mudi s pripravo programsko-produkcijskega načrta za prihodnje leto, kjer si vsi želijo vodilne s polnim mandatom, je mogoče pričakovati, da bodo postopki izvedeni kolikor hitro bo mogoče.
Za favoritinje uprave na ponovljenem razpisu za direktorice sicer veljajo Ksenija Horvat za televizijo, Kaja Jakopič za digitalne vsebine in ob ogorčenju dela aktiva Darja Groznik in ne sedanji direktor Mirko Štular za radio. Slednje bi se utegnilo tudi še spremeniti, saj bi uprava nasprotovanje lahko doživela tudi v svetu, ki mora na njihovo izbiro podati soglasje.
