CSD v primeru šestletnika z Obale po mnenju inšpekcije ravnal ustrezno

Izredni nadzor so uvedli po poročanju medijev, da je bil deček po vrnitvi od očeta domnevno pozitiven na kokain. Kriminalistična preiskava še poteka.
Fotografija: Inšpekcija meni, da CSD od leta 2020 ni razpolagal z informacijami o ravnanjih, zaradi katerih bi moral poseči v izvajanje starševske skrbi. Fotografija je simbolična. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Odpri galerijo
Inšpekcija meni, da CSD od leta 2020 ni razpolagal z informacijami o ravnanjih, zaradi katerih bi moral poseči v izvajanje starševske skrbi. Fotografija je simbolična. FOTO: Tomi Lombar/Delo

V izrednem nadzoru ravnanj piranske enote centra za socialno delo (CSD) v medijsko odmevnem primeru šestletnika, ki je bil po vrnitvi s stika z očetom domnevno pozitiven na kokain, je socialna inšpekcija med drugim ugotovila, da CSD od leta 2020 niti mati otroka niti katerakoli druga institucija ni seznanila, da oče morda uživa psihoaktivne substance.

Po poročanju TV Slovenija, ki je razkrila zgodbo 20. junija, je menda mati CSD več let opozarjala, da je otrokov oče odvisnik. Navedla je tudi, da so v tem konkretnem dogodku po lekarniškem testu prepovedane substance potrdili še na urgenci zdravstvenega doma in v izolski bolnišnici. Socialna inšpekcija, ki sicer ne razpolaga z nobenim od teh toksikoloških izvidov, je po pregledu dokumentacije CSD, zaslišanju zaposlenih na CSD in na podlagi izjav matere ugotovila, da se je mama z navedbami o nasilju očeta otroka nad njo in z očitki o njegovem uživanju prepovedanih substanc prvič obrnila na CSD v začetku leta 2018. Iz poročil pediatra, vrtca, mnenja policije in tudi negativnih rezultatov testov na prisotnost psihoaktivnih substanc očeta CSD ni zaznal potrebe po uvedbi postopkov za varstvo koristi otroka.

V tem obdobju sta starša sklenila sodno poravnavo glede izvajanja skupnega starševstva in obsega stikov. Na CSD so leta 2022 izvedeli, da je oče kršil javni red in mir z verbalnim napadom na mamo v navzočnosti otroka. Na sestanku medinstitucionalnega tima so potem materi ponudili pomoč pri pripravi varnostnega načrta in načrta pomoči zanjo in za otroka, pojasnili so ji tudi zakonske možnosti za pripravo predlogov za izdajo začasnih odredb, a se ni odločila za nadaljnje sodelovanje in za sprejetje ponujene pomoči.

Mati je v izrednem nadzoru sama pojasnila, da po letu 2020 CSD ni več seznanjala o svojih sumih, da oče ogroža otroka. Je pa konec maja letos CSD prejel elektronsko sporočilo šole, ki jo obiskuje otrok, da so januarja, torej pet mesecev prej, pri njem zaznali stisko. Socialna inšpekcija ni dobila odgovora, zakaj ga je poslala toliko kasneje, julija 2023 pa je šola v poročilo napisala, da se je proti koncu šolskega leta situacija izboljšala, otrok se je nekoliko umiril, učni uspeh se je izboljšal in tudi niso opazili več čustvenih stisk kot med letom. Tudi mama jih o opažanjih šole ni obvestila.

»CSD v obdobju, ko naj bi bil otrok pozitiven na testu navzočnost psihoaktivnih substanc, ni razpolagal s podatki oziroma navedbami, na podlagi katerih bi moral nemudoma začeti postopke ugotavljanja morebitne ogroženosti otroka,« so sporočili s socialne inšpekcije in poudarili, da so predstavili le tisti del vseh od informacij, s katerimi razpolagajo, ki jih zaradi varovanja osebnih podatkov lahko delijo z javnostjo. Po njihovih informacijah kriminalistična preiskava še poteka. 

Ob tem je direktor socialne inšpekcije Peter Stefanoski opozoril, da je osnovni namen centrov v spodbujanju vpletenih k spoštljivemu in odgovornemu zavezništvu pri reševanju težav. »Centri za socialno delo niso servisne delavnice, v katerih bi lahko brez sodelovanja uporabnikov 'popravljali druge',« je poudaril Stefanoski in dodal, da strokovni delavci seveda naredijo tudi napake, pri socialni inšpekciji pogosto ugotavljajo, da so te praviloma »posledica njihove preobremenjenosti, kronične kadrovske podhranjenosti ter seveda kompleksnosti in enkratnosti življenjskih situacij, s katerimi se srečujejo«.

Preberite še:

Komentarji: