Da bi vsi otroci veselo zakorakali v novo leto
December je čas povezovanja in obdarovanj, a je v Sloveniji še veliko otrok, ki nimajo enakih možnosti, ugotavljajo v humanitarnem programu Veriga dobrih ljudi, v katerem so pripravili kampanjo, s katero jim želijo omogočiti, da bi pozitivno zakorakali v novo leto in se ne bi počutili izključene.
»Odločili smo se, da širšo javnost opozorimo, kaj se dogaja na enem tako majhnem območju, kot je Slovenija, kakšne so težave, in kaj lahko naredimo skupaj, da bo ta družba močnejša,« je opisala Živa Logar, koordinatorica programa.
»Kot humanitarni program si prizadevamo, da tistim, ki nimajo enakih možnosti, omogočimo, da zaključijo leto vsaj približno tako kot drugi. December predstavlja zaključek enega obdobja, ko vsi premlevamo, kaj smo dosegli in izgubili. Pomembno je, da končamo z dobrimi občutki in si za novo leto spet postavljamo nove cilje,« je naštela Živa Logar. Po njenih izkušnjah se ljudje, ki se znajdejo v pomanjkanju, spopadajo z zelo močnimi občutki sramu in nemoči. »Prav v takem ranljivem obdobju je najpomembneje, da so slišani, da jih ne obsojamo, da dobijo priložnost in jim pomagamo tam, kjer pomoč potrebujejo,« je prepričana.
Veriga dobrih ljudi je program Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje za družine z mladoletnimi nepreskrbljenimi otroki, ki se znajdejo v različnih stiskah. Ena od njegovih posebnosti je, da vključene obravnava celostno, kar pomeni, da so poleg materialne oziroma finančne pomoči, za katero se prvenstveno obračajo nanje, deležni še podpore na drugih področjih za to, da bi si lahko dolgoročno opomogli.
»Materialna in finančna pomoč ne dosežeta svojega namena, če nista podprti še z drugimi možnostmi, ki jih zagotavljamo, med njimi so svetovalne terapije, učna pomoč, letovanja za otroke, delavnice, izleti, predvsem pa brezplačna pravna pomoč. Marsikdo ne ve, kakšne so njegove pravice in kam se obrniti zanje,« je navedla sogovornica. Ne govorimo samo o funkcionalni pismenosti, poudarja, ampak o tem, da takrat, ko se človek znajde v stiski – s čimer se lahko prav vsakdo poistoveti –, ne deluje optimalno in lahko odpove tudi na področjih, v katerih v običajnih okoliščinah ne bi imel težav.
Od financ do duševnega zdravja
Pri velikem delu družin v programu prepoznajo podobne težave na določenih področjih. Zanje so pripravili sklop štirih delavnic, ki so jih poimenovali Znajdi se. »Ena je finančna šola, kjer predstavimo, kaj narediti, ko ne moremo plačati položnic, kako pripraviti finančni načrt, kaj lahko redno plačamo, kako reševati dolgove za nazaj, kam se obrniti, koga poklicati, kje lahko zaprosijo za pomoč, da je en korak že to, da imajo urejene položnice,« je naštela Živa Logar. Ko človek ne more redno poravnavati obveznosti, kuverte neodprte odlaga na en kup, ker zelo dobro ve, kaj je v njih.
»Pogosto poskušajo s plačili kolobariti, en mesec poskrbijo za eno zadevo, naslednji za drugo, a se vseeno 'zaciklajo' in se tako zaplete, da prejmejo opomine, potem pa sledi še odklop telefonov in elektrike, kar povzroči dodatne stroške, ti pa se zvišajo še izvršbami. To ljudi zelo obremeni ne samo s finančnega, ampak tudi duševnega vidika. Kako se take razmere lahko rešijo, pa je odvisno tudi od tega, kakšno podporo in socialne mreže imajo te družine, ali se sploh lahko na koga obrnejo. Ena od značilnosti, ki so skupna mnogim med njimi, je prav to, da so brez socialne mreže,« je opisala sogovornica.
Na delavnici o funkcionalnem opismenjevanju pravnica pojasni, kako se bere in spremlja odločbe, predvsem glede pomoči iz javnih sredstev, ena delavnica je namenjena starševstvu in vzgojnim pristopom, ena pa skrbi za duševno zdravje, ki jo vodi terapevtka in na kateri se pogovarjajo, kako skrbeti za ravnovesje v življenju, kako lažje premagovati stres, ko nastanejo težave, in o drugih vsebinah, ki jih bremenijo.
Večina ima službo, a z nizkimi dohodki
Kako poteka vključitev v program? Marsikdo jih najde na spletu, ko iščejo načine reševanja svojih težav, večino pa k njim usmerijo strokovni delavci iz centrov za socialno delo ali svetovalnih služb v šolah in vrtcih, v katerih poznajo družinske razmere in ugotovijo, da potrebujejo še dodatno podporo, ki jim je sami ne morejo zagotoviti. Napišejo predlog za vključitev, z osnovnimi podatki in opisom položaja, vlogo pa izpolnijo družine same.
»Tako lahko hitreje prepoznamo, ali je družina sploh primerna za vključitev oziroma ali je ta smiselna. Napotitev predlagatelja je pomembna zlasti v težjih primerih, pri katerih je potrebna konkretna, celostna in dolgotrajna obravnava, da smo povezani in vemo, kdo je že kaj naredil. Zlasti dobro sodelujemo s centri za socialno delo, večkrat nas povabijo tudi v multidisciplinarne time,« je pojasnila Živa Logar. Tiste, ki jim ne morejo pomagati, na primer upokojencem ali družinam z odraslimi otroki, usmerijo na institucije, kjer jim lahko.
»Vedno, pri vsakem stiku, pa je jasno, da ljudje v tistem trenutku potrebujejo nekoga, ki jih posluša, sliši, razume in ne obsoja. Že brez tega jim je težko zaprositi za pomoč. Večinoma se starši bojujejo sami s sabo, zaradi močnih občutkov sramu in nemoči, ko svojemu otroku, ki jim pomeni največ, ne morejo omogočiti niti najosnovnejšega,« je iz izkušenj povedala koordinatorica programa. Na začetku sodelovanja gredo pogosto tudi na teren, posebno ko začutijo, da je »za tem nekaj več«. Navadno se potrdijo njihovi sumi, da so stiske še veliko večje, kot so jim jih opisali, »ampak so eni navajeni živeti v razmerah res minimalnih standardov, nekaterim pa je to nerodno povedati«.
Imajo od 450 do 500 aktivno vključenih družin, med njimi je od 60 do 70 odstotkov takih, v katerih so starši zaposleni, a imajo nizke dohodke. Zelo pomembna je njihova motivacija in aktivnost pri reševanju težav. Praviloma se redkeje zgodi, da družine že takoj, ko se stvari zapletejo, poiščejo pomoč, ampak potrkajo na njihova vrata šele, ko je res hudo, zato tudi dlje traja, da pridejo na zeleno vejo. Z nekaterimi sodelujejo nekaj mesecev, drugi potrebujejo tudi več kot leto. »Delamo individualno. Naš namen je, da se postavijo na svoje noge in lahko brez tuje pomoči delujejo naprej,« je strnila predstavnica ZPM Ljubljana Moste-Polje in dodala, da nič od tega ne bi bilo mogoče brez donatorjev, saj program temelji predvsem na njihovih prispevkih.
