Danes veto na zakon o dolgotrajni oskrbi, že jutri nato vnovično potrjevanje

Kljub počitnicam menda zagotovljenih 46 glasov koalicije. Opozicija razmišlja o ustavni presoji.
Fotografija: Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac izpostavlja, da takšnega zakona ne more biti brez opredeljenega financiranja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac izpostavlja, da takšnega zakona ne more biti brez opredeljenega financiranja. FOTO: Blaž Samec/Delo

Po tem, ko so se interesne skupine delodajalcev, lokalnih interesov ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev na skupni korespondenčni seji odločile za vložitev pobude za predlog odložilnega veta na spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, bodo državni svetniki o predlogu veta glasovali danes.

Pričakovati je, da bodo svetniki veto tudi izglasovali, parlamentarci pa bodo v tem primeru nato že dan pozneje o noveli glasovali vnovič – že v petek dopoldne bo seja pristojnega parlamentarnega odbora, popoldne pa še seja državnega zbora. Presenečenj menda ni pričakovati. Čeprav so se vsaj uradno že začele parlamentarne počitnice, naj bi na sejo prišlo dovolj koalicijskih poslancev, da bodo z vsaj 46 glasovi zakonodajni predlog potrdili znova.

image_alt
Vse, kar morate vedeti o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi

Najbolj sporen se omenjenim in tudi opoziciji sicer zdi način sprejemanja zakona po nujnem postopku – vlada je namreč preskočila pogajanja s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta – ter uvedba obveznega prispevka od 1. julija leta 2025.

Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci v višini enega odstotka od neto pokojnine, samostojni podjetniki in kmetje pa dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. S prispevkom naj bi po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zbrali 620 milijonov evrov na leto.

Ker pa referendum o davkih ni dopusten, so v opoziciji možnost zbiranja podpisov za njegov razpis že opustili. Pred tem se niso odločili niti za pobudo za posvetovalni referendum, saj zaradi samega postopka z njim ne bi niti začasno ustavili sprejemanja. Za izglasovanje pa v parlamentu nimajo dovolj glasov. Tako naj bi zdaj razmišljali o možnosti ustavne presoje, kar lahko stori najmanj tretjina poslancev. Poleg SDS bi torej morala podpise prispevati tudi še NSi. 

Preberite še:

Komentarji: