Dve milijardi za zdravljenje zdravstva
V povprečju 194 milijonov na leto. Investicije bodo določene z letnim načrtom, ki ga bo sprejela vlada.
Odpri galerijo
Temeljni cilj predloga zakona je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki za vzpostavljanje najpomembnejših operativnih zmogljivosti slovenskega zdravstva. Foto Matej Družnik/Delo
S sprejetjem zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki je v medresorskem usklajevanju, se bodo končno začele izvajati večje in nujne naložbe. Ni pa še znano, kje bo država glede na vse načrte, ki jih še ima poleg teh v zdravstvu, dobila tako veliko sredstev.
V vsaki javni zdravstveni ustanovi v Sloveniji obstaja obsežen seznam stvari, ki jih želijo urediti. Nekje bi radi širili kapacitete, drugod prenovili prostore, kupili dvigala in sodobno opremo, poleg stvarnih vložkov, pa si želijo še vlaganja v človeške vire. Vse to naj bi jim za prihodnjih deset let omogočilo sprejetje posebnega zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031.
Na pomanjkanje investicij, ki vodi k razvojnemu zaostanku zdravstvenih ustanov, že leta opozarjajo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. »Če je bila leta 2011 v slovenskih bolnišnicah odpisanost opreme 67 odstotna, je leta 2020 presegla 80 odstotkov. Posledice občutijo številni zaposleni, ki delajo z zastarelo opremo v neprimernih razmerah, najbolj pa ljudje, ki potrebujejo zdravljenje,« je dejal direktor Združenja Marjan Pintar. Brez dodatnih sredstev po njegovem mnenju ne bo mogoče odpraviti razvojnega zaostanka. Predlog zakona, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, zato podpirajo in upajo, da bo čim prej sprejet.
V zakonu je natančno opredeljeno, koliko denarja se bo v posameznem letu zlilo v zdravstvo in koliko bodo dobile posamezne ustanove. Temeljni cilj predloga zakona je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu ter po načrtovani dinamiki za vzpostavljanje najpomembnejših operativnih zmogljivosti slovenskega zdravstva (na sekundarni in terciarni ravni) in znanstveno-izobraževalnih ustanov zaradi povečanja števila vpisnih mest v izobraževalne programe medicinske in zdravstvene smeri. »S tem se dolgoročno zagotavljata pripravljenost in vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema na izzive prihodnosti in dodatne obremenitve zdravstvenega sistema po pandemiji covid-19,« navajajo predlagatelji.
Glavni projekti, ki so načrtovani v UKC Ljubljana, so: izgradnja nove gastroenterološke klinike, novega objekta Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, nov prizidek k stari porodnišnici in Ortopedski kliniki, druga faza nove infekcijske klinike, medicinska fakulteta pa naj bi dobila nov kampus. V UKC Maribor bodo preuredili operacijski blok, zgradili prizidek h kliniki za interno medicino in nadgradili bodo stavbo oddelka za onkologijo, na Gorenjskem je predvidena regijska bolnišnica, prenova bolnišničnih kuhinj, pralnic in podobno. Predvideni so tudi vložki v splošne, specialne bolnišnice in porodnišnice.
Investicije iz tega zakona bodo v posameznem letu določene z letnim načrtom, ki ga bo sprejela vlada na podlagi resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 – 2025 – Skupaj za družbo zdravja in s programom o strateških investicijah v znanstveno-izobraževalne ustanove s področja zdravstva. Pri določitvi projektov se bodo poleg investicij v obnovo, gradnjo novih prostorov in objektov ter nakupa potrebne medicinske opreme, upoštevale tudi kadrovske, logistične, infrastrukturne in druge potrebe. Letni načrt bo moral biti usklajen z državnim programom razvojnih politik in načrtom razvojnih programov, kot ju določa zakon, ki ureja javne finance.
Nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič je opozoril, da Slovenija nima realne strategije razvoja zdravstva za prihodnje desetletje, pohvalno pa se mu zdi, da je politika pristopila k opisanemu zakonu, s katerim namerava povečati delež BDP v izdatkih za zdravstvo za okoli 0,7 odstotka, in da bo investirala v vse kapacitete – od edukacije do izvedbe.
Po njegovem mnenju je epidemija razkrila glavni problem zdravstva, to je kader. Da bi krpali stanje v posameznih bolnišnicah, se mu ne zdi smotrno. Je smiselno obnavljati stare bolnišnice in veliko teh, ki jih imamo, ali je bolje razmisliti o njihovem združevanju, gradnji dodatne fakultete in podobno. Preboj bomo po Marušičevem mnenju dosegli samo z inovativnim pristopom, ne pa s krpanjem prevelikih lukenj v preteklosti. »Za preboj bi potrebovali najmanj dvakratno vsoto.«
Po njegovem mnenju bi morali razmisliti o predlogu izpred desetletja, in sicer petih najmodernejših bolnišnicah in tudi o novem UKC Ljubljana: »Le tako bi dosegli preboj. S sedanjim načrtom bomo namreč vlagali v sistem, ki je preživet.« Je pa tudi to bolje kot nič.
Ob tem ne gre prezreti, da bo treba dolg, ki ga je država najela za financiranje ukrepov proti posledicam epidemije, odplačevati še desetletja, ugodni pogoji zadolževanja se lahko hitro spremenijo, kar pomeni, da bodo z zakonom načrtovani projekti hitro zastali. Ne nazadnje se bližajo tudi volitve.
V vsaki javni zdravstveni ustanovi v Sloveniji obstaja obsežen seznam stvari, ki jih želijo urediti. Nekje bi radi širili kapacitete, drugod prenovili prostore, kupili dvigala in sodobno opremo, poleg stvarnih vložkov, pa si želijo še vlaganja v človeške vire. Vse to naj bi jim za prihodnjih deset let omogočilo sprejetje posebnega zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031.
Na pomanjkanje investicij, ki vodi k razvojnemu zaostanku zdravstvenih ustanov, že leta opozarjajo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. »Če je bila leta 2011 v slovenskih bolnišnicah odpisanost opreme 67 odstotna, je leta 2020 presegla 80 odstotkov. Posledice občutijo številni zaposleni, ki delajo z zastarelo opremo v neprimernih razmerah, najbolj pa ljudje, ki potrebujejo zdravljenje,« je dejal direktor Združenja Marjan Pintar. Brez dodatnih sredstev po njegovem mnenju ne bo mogoče odpraviti razvojnega zaostanka. Predlog zakona, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, zato podpirajo in upajo, da bo čim prej sprejet.
Veliko načrtov
V zakonu je natančno opredeljeno, koliko denarja se bo v posameznem letu zlilo v zdravstvo in koliko bodo dobile posamezne ustanove. Temeljni cilj predloga zakona je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu ter po načrtovani dinamiki za vzpostavljanje najpomembnejših operativnih zmogljivosti slovenskega zdravstva (na sekundarni in terciarni ravni) in znanstveno-izobraževalnih ustanov zaradi povečanja števila vpisnih mest v izobraževalne programe medicinske in zdravstvene smeri. »S tem se dolgoročno zagotavljata pripravljenost in vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema na izzive prihodnosti in dodatne obremenitve zdravstvenega sistema po pandemiji covid-19,« navajajo predlagatelji.
naložbe zdravstvo
Glavni projekti, ki so načrtovani v UKC Ljubljana, so: izgradnja nove gastroenterološke klinike, novega objekta Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, nov prizidek k stari porodnišnici in Ortopedski kliniki, druga faza nove infekcijske klinike, medicinska fakulteta pa naj bi dobila nov kampus. V UKC Maribor bodo preuredili operacijski blok, zgradili prizidek h kliniki za interno medicino in nadgradili bodo stavbo oddelka za onkologijo, na Gorenjskem je predvidena regijska bolnišnica, prenova bolnišničnih kuhinj, pralnic in podobno. Predvideni so tudi vložki v splošne, specialne bolnišnice in porodnišnice.
Odvisni od vlade in javnih financ
Investicije iz tega zakona bodo v posameznem letu določene z letnim načrtom, ki ga bo sprejela vlada na podlagi resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 – 2025 – Skupaj za družbo zdravja in s programom o strateških investicijah v znanstveno-izobraževalne ustanove s področja zdravstva. Pri določitvi projektov se bodo poleg investicij v obnovo, gradnjo novih prostorov in objektov ter nakupa potrebne medicinske opreme, upoštevale tudi kadrovske, logistične, infrastrukturne in druge potrebe. Letni načrt bo moral biti usklajen z državnim programom razvojnih politik in načrtom razvojnih programov, kot ju določa zakon, ki ureja javne finance.
Nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič je opozoril, da Slovenija nima realne strategije razvoja zdravstva za prihodnje desetletje, pohvalno pa se mu zdi, da je politika pristopila k opisanemu zakonu, s katerim namerava povečati delež BDP v izdatkih za zdravstvo za okoli 0,7 odstotka, in da bo investirala v vse kapacitete – od edukacije do izvedbe.
Po njegovem mnenju je epidemija razkrila glavni problem zdravstva, to je kader. Da bi krpali stanje v posameznih bolnišnicah, se mu ne zdi smotrno. Je smiselno obnavljati stare bolnišnice in veliko teh, ki jih imamo, ali je bolje razmisliti o njihovem združevanju, gradnji dodatne fakultete in podobno. Preboj bomo po Marušičevem mnenju dosegli samo z inovativnim pristopom, ne pa s krpanjem prevelikih lukenj v preteklosti. »Za preboj bi potrebovali najmanj dvakratno vsoto.«
Po njegovem mnenju bi morali razmisliti o predlogu izpred desetletja, in sicer petih najmodernejših bolnišnicah in tudi o novem UKC Ljubljana: »Le tako bi dosegli preboj. S sedanjim načrtom bomo namreč vlagali v sistem, ki je preživet.« Je pa tudi to bolje kot nič.
Ob tem ne gre prezreti, da bo treba dolg, ki ga je država najela za financiranje ukrepov proti posledicam epidemije, odplačevati še desetletja, ugodni pogoji zadolževanja se lahko hitro spremenijo, kar pomeni, da bodo z zakonom načrtovani projekti hitro zastali. Ne nazadnje se bližajo tudi volitve.
Preberite še:Žalostna 3-D slika našega zdravstva
