Evropsko gospodarstvo bo raslo počasneje, Slovenija nad povprečjem
Evropska komisija je napoved gospodarske rasti v območju z evrom za letošnje leto znižala na 0,8 odstotka. To izhaja iz zimske napovedi o gospodarskih gibanjih v Evropi. Jeseni so v Bruslju še napovedovali rast BDP v višini 1,2 odstotka.
Tudi za prihodnje leto je napoved z 1,5 odstotka nekoliko slabša kot pred tremi meseci, a le za 0,1 odstotne točke. Predvsem Nemčija zavira večjo dinamiko, saj ji za leto napovedujejo le 0,3-odstotno rast. Lani pa se je njeno gospodarstvo skrčilo za 0,3 odstotka.
Slovenija nadpovprečno
Napoved za Slovenijo ostaja bolj ali manj enaka in višja od evrskega povprečja. Rast naj bi letos znašala 1,9 odstotka (jeseni so napovedovali dva odstotka), napoved za prihodnje leto pa z 2,7 odstotka ostaja enaka kot jeseni.
Glede lanskega leta v Sloveniji ugotavljajo, da je bila v prvih treh četrtletjih rast zasebne potrošnje zmerna, močna je bila rast gradbenih vlaganj. Vlaganja v stroje in opremo pa so upadla. Z nadaljevanjem naložb, tudi s podporo načrta za okrevanje in odpornost, ter s krepitvijo povpraševanja na izvoznih trgih se bo slovenska rast povečevala, napovedujejo v Bruslju.
Inflacija z gibanji cen energije in hrane se znižuje. Po lanskih 7,2 odstotka naj bi v Sloveniji letos padla na 2,9 odstotka, prihodnje leto pa že na dva odstotka. Tudi v območju z evrom se bo inflacija po bruseljski napovedi zniževala, letos na 2,7 in prihodnje leto na 2,2 odstotka.
Razloge za lansko šibko gospodarsko rast v Evropi v Bruslju vidijo v zmanjševanju kupne moči gospodinjstev, zaostrovanju denarne politike, delnem končanju fiskalnih podpor in manjšem tujem povpraševanju. V drugi polovici lanskega leta se je EU sicer za las ognila tehnični recesiji, a tudi na začetku letošnjega leta bodo gibanja šibka.
Tveganja ostajajo
»Za evropskim gospodarstvom je izjemno zahtevno leto, v katerem je bila zaradi spleta dejavnikov na hudi preizkušnji naša odpornost. Okrevanje, ki ga pričakujemo v letu 2024, naj bi bilo skromnejše, kot je bilo napovedano pred tremi meseci, vendar naj bi se postopoma okrepilo na podlagi počasnejše rasti cen, naraščajočih realnih plačah in izjemno močnega trga dela,« je ocenil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Pritisk na gibanje bi utegnili povzročiti konec podpornih ukrepov na področju energije in višji stroški prevoza s trgovinskimi motnjami v Rdečem morju. Negotovost za gospodarska gibanja v EU pa že tako povečujejo geopolitična tveganja, z rusko vojno proti Ukrajini in tudi na Bližnjem vzhodu. Grožnja ostajajo tudi podnebna tveganja z vse bolj pogostimi skrajnimi vremenskimi pojavi, ugotavljajo v evropski komisiji.
