Filmski prizori, ki z realnostjo nimajo nič skupnega

Krof, kava za s seboj in vsemogočni detektiv, ki večkrat zavestno ravna tudi zunaj zakonskih okvirov, da bi razrešil zločin, je gotovo le podoba iz hollywoodskih filmov, ki pa z realnostjo pri delu naših policistov nima prav nobene zveze. »Policist mora biti predvsem pošten, imeti mora čut za sočloveka, vedno pa ravnati zakonito in skladno z zavestjo, da je v službi zato, da pomaga ljudem,« poudarja Tomaž Tomaževic z ljubljanske policijske uprave.

V Sloveniji izobraževanje za policista poteka na Višji policijski šoli v Tacnu, kamor kandidati odidejo po že končanem šolanju V. stopnje in ne več, kot je veljalo nekoč, ko so se še golobradi odločali, da bodo varovali ljudi in premoženje.



Sistem je zdaj po mnenju Tomaža Tomaževica in policistke Katje Schein, ki je šolanje ravno dobro zaključila, zdaj primernejši, saj se za tako odgovoren poklic odločijo kandidati, ki so zrelejši in imajo realnejšo predstavo, kaj poklic policista sploh pomeni.

»Sama sem se, denimo, odločila pri 26 letih, ko sem razmišljala precej bolj zrelo, za menoj je tudi že več življenjskih izkušenj,« je poudarila Katja Schein.
 

Izjemne poklicne možnosti

V času šolanja so kandidati za policiste nastanjeni v Tacnu ali pa se na učne ure dnevno vozijo, to je povsem odvisno od želje posameznika. A ker se določene vezi, ki na koncu sestavljajo veliko modro družino, stkejo predvsem zunaj formalnega izobraževanja, Katja Schein vsem kandidatom, ki se bodo v prihodnje odločili za ta poklic, svetuje, da se v domače okolje vračajo le ob koncih tedna, drugače pa se »preselijo« v Tacen.



Zdaj ko je končala izobraževanje, šele lahko analizira, ali se je odločila prav. Brez kančka dvoma je odgovor pritrdilen. Kot v vsakem izobraževanju je treba tudi za poklic policista predelati veliko teorije, saj morajo policisti do podrobnosti poznati pravila. »A niti prakse ne manjka,« pravi sogovornica, ki doda, da se s praktičnim delom na policijskih postajah začnejo srečevati že zelo zgodaj.

Kot predstavnica nežnejšega spola in kot kandidatka za policistko se je med stanovskimi kolegi na postaji vedno počutila dobro, ceni prenos predaje znanja in usmerjanje, kako biti dober policist oziroma policistka. »Vedeti morate, da se bo vsak mentor na policiji potrudil za novince, saj bodo konec koncev to kmalu njihovi sodelavci,« ob tem doda Tomaževic.



Starostne omejitve, razen, kot rečeno, končane V. stopnje izobrazbe, ni. Si pa vsekakor želijo večjega nabora kandidatov, kot je razpisanih prostih mest (teh je letos 200), saj jim to omogoča, da izberejo res le najboljše. Ker tu veljajo za razliko od večine drugih poklicev stroga pravila, koga bodo sploh sprejeli v svoje vrste, jih del odpade pri preverjanju osnovnih pogojev. Poklic policista je izjemen tudi zaradi res velikega nabora možnosti, za katero področje se bodo v karieri specializirali. »V tem smislu verjetno ni poklica s toliko različnimi možnostmi,« je prepričan sogovornik.

»Kandidate, ki izpolnjujejo vse pogoje, uvrstimo v izbirni postopek, znotraj katerega je treba opraviti preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki in zdravniški pregled, razgovor z izbirno komisijo in varnostno preverjanje,« pojasni Tomaževic, ki pri tem glede varnostnega preverjanja doda, da je to vsekakor zelo pomembno, kot rečeno, se od kandidatov zahteva poštenost. A pri tem pomiri, da pa vsakega v življenju lahko kdaj zanese, da naredi napako. »Če je nekdo zgleden državljan, ki je v preteklosti naredil, recimo, prometni prekršek, ni pa niti blizu kakšnega povratnika, to seveda ni tako veliko varnostno tveganje, da bi kandidat le zaradi tega odpadel že na začetku.«

Oba sogovornika poudarjata, da delo policista žal prinese tudi grenke življenjske izkušnje, denimo ko obravnavajo težke družinske situacije ali smrti, vendar je občutek, ko nekomu pomagaš ali celo rešiš življenje, neprecenljiv, in to je tisto ključno, kar jih žene.

»Socialna varnost je v policiji res ena od prednosti, vendar zahvala državljanov ob pomoči, občutek, da si nekomu res pomagal, je tisto, kar ostane za vedno. Ne glede na težke trenutke, ki se jim v našem poklicu ni mogoče izogniti,« sklene Tomaževic.