Gospodarstvo bo delalo in otroci bodo vsepovsod
Ravnatelji opozarjajo, da bo varstvo potrebovalo precej več staršev, moti jih tudi hitenje s šolskimi tekmovanji, ki jih ni nič manj, celo dve na isti dan.
Odpri galerijo
Šolske učilnice bodo prazne vsaj do 12. aprila. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ravnatelji bodo jutri in v sredo po današnji popoldanski okrožnici hiteli s pripravami na vnovično šolanje na daljavo. Najbolj jih skrbi, kako bodo zavrnili starše, ki bodo morali v službo, otrok pa ne bodo mogli pripeljati v vrtec ali šolo, saj ne spadajo med poklice, ki bi jim varstvo pripadalo. »Otroci bodo vsepovsod,« meni predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj.
V vrtcih in prvi triadi osnovnih šol bo nujno varstvo organizirano le za otroke, katerih oba starša oziroma starš samohranilec so zaposleni v sektorjih kritične infrastrukture, v zavodih vzgoje in izobraževanja, socialne varnosti, vojski, policiji in poklicnih gasilskih enotah. Bogatajeva meni, da rešitev ni dobra: »Gospodarstvo bo delalo in starši nas že kličejo. Kaj naj rečem mamici, ki bo pripeljala otroka v vrtec in jokala, da ga nima kam dati? Sploh se bojimo, če to zaprtje ne bo trajalo le enajst dni.« To skrbi tudi ravnatelje osnovnih in srednjih šol. Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar upa, da bodo 12. aprila res vsi prišli nazaj: »Ali vsaj zaključni letniki, ki bi jih že zdaj pustila v šoli.«
Da izobraževanje na daljavo ni kakovostno, v odprtem pismu pišejo v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, razlike med učenci in dijaki se povečujejo, »pričakovanja do doseganja zlasti zahtevnejšega znanja pa vse bolj znižujejo. Takšna neodgovorna ravnanja pristojnih vodijo k resnim in dolgoročnim negativnim posledicam, ki se bodo odrazile v manjši pravičnosti izobraževalnega sistema ter nižji kakovosti znanja in izobrazbe mladih, odpravljali pa jih bomo leta, če ne desetletja.«
Zavod za šolstvo je zapisal, da naj že napovedana ocenjevanja prestavijo na čas, ko bodo otroci spet v šoli. Medtem pa šolska tekmovanja ostajajo. Združenje osnovnošolskih ravnateljev je pozvalo ministrstvo in zavod za šolstvo, naj vsa tekmovanja v fizični obliki prekinejo, odpovedo, prestavijo ali v celoti preselijo na splet. Kot piše predsednik združenja Gregor Pečan, bi otroci trenutno najbolj potrebovali mir, »saj je epidemija pustila zelo opazne posledice v pridobljenem znanju, dogaja pa se lovljenje izpeljave vseh tekmovanj, ne glede na dejstvo, da so epidemiološke razmere zdesetkale šole, učitelje in tekmovalce«. Dodal je, da s tem niso zagotovljene enake možnosti za vse ter opozoril, da nekateri organizatorji naročajo, naj otroci pridejo v šolo »kljub karanteni ali celo izolaciji«.
Šolskih tekmovanj imajo učenci po več na teden, Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) je zaradi napovedanega zaprtja šol enega prestavilo, tako bodo imeli v sredo dve. Predsednica DMFA Nežka Mramor Kosta pravi, da ni razloga, zakaj bi tekmovanja v nižjih razredih, kjer je cilj popularizacija matematike in naravoslovja, formalnih posledic pa ni, prekinili, saj to tudi popestri pouk. Priznava pa, da so tekmovanja na višjih stopnjah večja težava, saj rezultati vplivajo na pridobivanje štipendij in odpirajo vrata do mednarodnih tekmovanj: »Zavedamo se, da izvedba tekmovanj povzroča dodatne obremenitve za učitelje, ki so že tako obremenjeni z letošnjimi posebnimi razmerami.« Dodala je, da rešitve iščejo.
V vrtcih in prvi triadi osnovnih šol bo nujno varstvo organizirano le za otroke, katerih oba starša oziroma starš samohranilec so zaposleni v sektorjih kritične infrastrukture, v zavodih vzgoje in izobraževanja, socialne varnosti, vojski, policiji in poklicnih gasilskih enotah. Bogatajeva meni, da rešitev ni dobra: »Gospodarstvo bo delalo in starši nas že kličejo. Kaj naj rečem mamici, ki bo pripeljala otroka v vrtec in jokala, da ga nima kam dati? Sploh se bojimo, če to zaprtje ne bo trajalo le enajst dni.« To skrbi tudi ravnatelje osnovnih in srednjih šol. Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar upa, da bodo 12. aprila res vsi prišli nazaj: »Ali vsaj zaključni letniki, ki bi jih že zdaj pustila v šoli.«
Da izobraževanje na daljavo ni kakovostno, v odprtem pismu pišejo v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, razlike med učenci in dijaki se povečujejo, »pričakovanja do doseganja zlasti zahtevnejšega znanja pa vse bolj znižujejo. Takšna neodgovorna ravnanja pristojnih vodijo k resnim in dolgoročnim negativnim posledicam, ki se bodo odrazile v manjši pravičnosti izobraževalnega sistema ter nižji kakovosti znanja in izobrazbe mladih, odpravljali pa jih bomo leta, če ne desetletja.«
Kritična tekmovanja
Zavod za šolstvo je zapisal, da naj že napovedana ocenjevanja prestavijo na čas, ko bodo otroci spet v šoli. Medtem pa šolska tekmovanja ostajajo. Združenje osnovnošolskih ravnateljev je pozvalo ministrstvo in zavod za šolstvo, naj vsa tekmovanja v fizični obliki prekinejo, odpovedo, prestavijo ali v celoti preselijo na splet. Kot piše predsednik združenja Gregor Pečan, bi otroci trenutno najbolj potrebovali mir, »saj je epidemija pustila zelo opazne posledice v pridobljenem znanju, dogaja pa se lovljenje izpeljave vseh tekmovanj, ne glede na dejstvo, da so epidemiološke razmere zdesetkale šole, učitelje in tekmovalce«. Dodal je, da s tem niso zagotovljene enake možnosti za vse ter opozoril, da nekateri organizatorji naročajo, naj otroci pridejo v šolo »kljub karanteni ali celo izolaciji«.
Šolskih tekmovanj imajo učenci po več na teden, Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) je zaradi napovedanega zaprtja šol enega prestavilo, tako bodo imeli v sredo dve. Predsednica DMFA Nežka Mramor Kosta pravi, da ni razloga, zakaj bi tekmovanja v nižjih razredih, kjer je cilj popularizacija matematike in naravoslovja, formalnih posledic pa ni, prekinili, saj to tudi popestri pouk. Priznava pa, da so tekmovanja na višjih stopnjah večja težava, saj rezultati vplivajo na pridobivanje štipendij in odpirajo vrata do mednarodnih tekmovanj: »Zavedamo se, da izvedba tekmovanj povzroča dodatne obremenitve za učitelje, ki so že tako obremenjeni z letošnjimi posebnimi razmerami.« Dodala je, da rešitve iščejo.
