Gospodarstvo bo moralo upoštevati podnebne spremembe
Podnebne spremembe so dejstvo, k trajnostni preobrazbi pa moramo prispevati vsi, je bilo slišati na današnjem dogodku Od kriznega managementa do sistemskega pristopa k trajnostni transformaciji, ki ga je organizirala pobuda Chapter Zero Slovenia. Pri tem bo pomembno vlogo igralo tudi gospodarstvo, ki bo moralo upoštevati podnebne spremembe.
Podnebne spremembe in njihove posledice se kažejo hitreje od napovedi, je dejal v. d. direktorja direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda. »Podnebne spremembe so dejstvo in gospodarstvo ni imuno za te spremembe,« je poudaril.
Kot primer je med drugim navedel hidroelektrarne, ki so lani zaradi manj padavin proizvedle manj energije kot običajno. Prepričan je, da moramo uvesti spremembe, če hočemo zajeziti najhujše posledice, pri čemer je nujno sodelovanje države in gospodarstva.
»Za podnebne spremembe smo krivi sami, kar je neizpodbitno dejstvo,« je izpostavil Žiga Zaplotnik iz Evropskega centra za srednjeročne napovedi vremena in ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Kot je navedel, so Alpe vroča točka podnebnih sprememb in s tem tudi Slovenija. Celine se sicer segrevajo hitreje kot morje, glede na trenutne politike pa se bo v Sloveniji temperatura do konca stoletja dvignila za 4,9 stopinje Celzija.
»Emisije toplogrednih plinov se morajo precej zmanjšati,« je poudaril Zaplotnik in dodal, da podnebni cilji ne smejo biti nekaj, čemur sledimo zaradi zavez, ampak zaradi naših otrok. »Rast temperature se ustavi v desetletju, ko ustavimo emisije toplogrednih plinov,« je poudaril in pozval k čim večjemu izkoristku brezogljične energije.
Predsednik uprave Zavarovalnice Sava Jošt Dolničar se je strinjal, da moramo k boju proti podnebnim spremembam pristopiti vsi, saj če bo vsak nekaj naredil, bo to pomagalo. Čeprav v podjetju posvečajo pozornost predvidevanju povratnih vremenskih dogodkov, jih je avgustovska ujma vseeno presenetila. Po njegovih navedbah namreč za polovico objektov projekcije niso napovedovale nobenih poplav. Snovalce različnih projektov je pozval, da se ti že ob načrtovanju projektov pozanimajo, kaj zavarovalnice zavarujejo.
Podjetja naj zaposlenim nudijo možnost izobraževanja, vodijo pa naj jih osebe, ki so zavezane trajnostnim zavezam preobrazbe, je poudarila glavna direktorica za področje človeških virov in komunikacij A1 Slovenija Larisa Grizilo. »Začeti moramo drugače razmišljati in delati,« je povedala in dodala, da je ključ do uspeha, da vsi naredimo malo.
Da je treba ozavestiti tudi potrošnike, pa je dejal direktor Evrosada Boštjan Kozole. Kot je pojasnil, sadje in zelenjava zaradi vseh spreminjajočih se vremenskih pogojev in s tem povezanih škodljivcev ne moreta biti poceni, vremenske ujme pa vplivajo tudi na izbiro na trgovskih policah. »Na sadnih policah imamo že letos manj izbire, kot je je bilo lani,« je dejal.
Da bodo gospodarske družbe prve pri prilagajanju na podnebne spremembe, medtem ko pri njihovem omejevanju ne bo tako, pa je izpostavil predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek. »Imamo 200 držav in osem milijard ljudi, pri čemer ima vsak svojo računico,« je dejal in dodal, da je napredek viden, vendar se vseeno o podnebnih spremembah premalo pogovarjamo.
Na dogodku so vse pozvali tudi k obisku spletne strani lifestyletest.eu, na kateri lahko vsakdo izračuna svoj ogljični odtis in dobi konkretne predloge, kako bi ga lahko zmanjšal. »Idealno naj bi vsak proizvedel 2500 kilogramov emisij ogljikovega dioksida,« je ob predstavitvi orodja dejala Meta Pezdir iz projektne ekipe PSLifestyle.
Za zagonom pobude Chapter Zero Slovenia, ki je del širše globalne pobude Climate Governance Initiative, stojijo Britansko-slovenska gospodarska zbornica, Združenje nadzornikov Slovenije in družba Deloitte Slovenija.
