Hitenje Svobode z obrambno resolucijo pred vrhom zveze Nato

Kljub nasprotovanju Levice in opozicije je državni zbor dav tedna pred vrhom zveze Nato sprejel politično resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva, da bi država leta 2030 za obrambo namenila tri odstotke bruto domačega proizvoda.

Sprejetje resolucije, ki ji nasprotuje najmanjša koalicijska partnerica – ta je ta teden predlagala tudi razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih –, ne bo sprožilo vladne krize. Predstavniki največje vladne stranke Gibanja Svoboda so soglasno zatrjevali, da spoštujejo stališča Levice do nasprotovanja izdatkom za obrambo.

Martin Premk, predsednik odbora za obrambo iz vrst Gibanja Svoboda, je pri tem pomenljivo povedal, da se je Slovenija z resolucijo odločila, da bo za obrambo namenila tri odstotke bruto domačega proizvoda, pet odstotkov, kolikor naj bi v skladu z napovedmi znašale nove obveznosti znotraj zveze Nato, so za Slovenijo »popolnoma nerealne«.

Sicer pa sprejemanje resolucije ni zgled transparentnega postopka sprejemanja političnega akta, s katerim se država politično zavezuje k precejšnjemu povečanju obrambnega trošenja. Na začetku aprila sta parlamentarna odbora za obrambo in za zunanjo politiko sprejela sklep, da se ob pripravi predloga resolucije za povečanje javnih izdatkov za oboroževanje opravi »široka in vključujoča razprava«.

Resolucija je bila 8. maja objavljena na portalu e-demokracija, »javna razprava«, v kateri je imela zainteresirana javnost možnost predstavitve komentarjev, je trajala zgolj dva tedna. Le en teden po objavi na omenjenem portalu je bil v državnem svetu organiziran posvet, na katerem so govorili zgolj državni uradniki in en profesor obramboslovja z ljubljanske FDV.

Konec maja je vlada Roberta Goloba potrdila nespremenjeno besedilo resolucije. V državnem zboru je koalicija pohitela, in namesto da bi resolucijo uvrstila na redno julijsko sejo, ki se bo začela 7. julija, so jo koalicijski poslanci najprej potrdili na matičnem odboru za obrambo v ponedeljek, včeraj pa še na izredni seji državnega zbora.

Janša o nakupovalnem seznamu

Resolucija pa ni dobila podpore ekonomsko-socialnega sveta, saj je tako delodajalsko kot delojemalsko stran zmotilo, da ni jasno, kje bo vlada vzela denar za izjemno povečanje obrambnih izdatkov. Resolucija namreč predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP do konca letošnjega leta, nato pa postopno na tri odstotke BDP do leta 2030. Glede na projekcije rasti BDP za Slovenijo, ki jih je pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj, bi Slovenija za obrambo do leta 2030 namenila kar 2,62 milijarde evrov, kar je trikrat več kot lani.

Ob resolucijo se je obregnil tudi prvak SDS Janez Janša: »Resolucija je edinstven tak dokument pod soncem. V njem namreč v nasprotju s postopnim povečanjem deleža BDP za opremljanje po letih sploh ni razdelanega ključnega cilja oziroma podatka, koliko vojakov aktivne in rezervne sestave bomo sploh vsako leto lahko opremili za te silne milijarde. Resolucija brez tega ključnega podatka se zato bere predvsem kot nakupovalni seznam.«

V Levici so sicer predlagali razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju izdatkov za oboroževanje, a to ni zamaknilo odločanja o resoluciji. »Upam, da bi državni zbor kot celota v teh zapletenih časih, ko je ogromno histerije, zmogel dovolj demokratičnega čuta, da bi o tako pomembnem vprašanju, kot je podvojitev izdatkov za orožje, povprašali državljane,« je včeraj povedal vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. A zadostne poslanske podpre za razpis referenduma seveda ni.