Hojs bi protestnike lovil tudi po facebooku

Ministrova namera, naj policija uporabi javno dostopne fotografije, v osnovi ni sporna. Medtem je Hojs evropske kolege »informiral o boju medijev in levega političnega pola proti vladi«.
Fotografija: Aleš Hojs policijo pozval, naj za identifikacijo protestnikov uporabi vse javno dostopne fotografije. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Aleš Hojs policijo pozval, naj za identifikacijo protestnikov uporabi vse javno dostopne fotografije. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ljubljana – Potem ko se je včeraj v Ljubljani in Mariboru zbralo nekaj protestnikov, ki so nasprotovali vodenju države pod taktirko Janeza Janše, je notranji minister Aleš Hojs policijo pozval, naj za identifikacijo protestnikov uporabi vse javno dostopne fotografije, kar bi bilo podlaga za sankcije.    

Ob tem se je postavilo vprašanje, do kod segajo policijska pooblastila, a v tem primeru nam je več pravnikov zatrdilo, da v sami izjavi oziroma delovanju na ta način, ne vidijo spornosti. O načelu sorazmernosti pa pravijo, da se mora to upoštevati ob sprejemanju zakona ali drugega predpisa, ko je ta sprejet, ga je treba izvajati.


Javni prostor ni enak zasebnemu


Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, strokovnjak za kazensko pravo, v nameri notranjega ministra, kar se identifikacije protestnikov na podlagi javnih objav tiče, težav ne vidi, saj je to pravzaprav osnovna naloga policije, da odkriva storilce prekrškov in kaznivih dejanj.

»Takšne posnetke sme policija uporabiti, saj je bilo nekaj posneto na javnem mestu, ljudje so se prostovoljno snemali in to objavili na družabnih omrežjih. Enako velja za vse tiste, ki so dajali izjave pred televizijskimi kamerami. Povsem drugače bi bilo, če bi to bil zasebni prostor, na javnem prostoru so pravila igre drugačna. Ne moremo pričakovati anonimnosti, še posebno ne v primeru, ko se sami izpostavljamo tako, da potem nekaj javno objavimo,« pojasnjuje Kovačič Mlinar.


 

Nejasni in represivni odloki


Več novinarjev in posameznikov pa se je glede te namere obrnilo tudi na informacijsko pooblaščenko (IP).

»Policija glede na zelo široka pooblastila, ki ji jih določa zakon o nalogah in pooblastilih policije, lahko uporablja tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Izjave ministra Hojsa kažejo, da se posameznike v tem primeru obravnava kot storilce kaznivih dejanj in ne prekrškov. Kot smo večkrat opozarjali, so zato nejasni in represivni odloki, nejasne opredelitve obsega pooblastil ob preširokem tolmačenju nevarno področje za kršitve, katerih posledica je lahko tudi resno omejevanje pravic z navedbo omejevanja epidemije kot razlog,« pravi Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka.

Dodaja še, da je iz izjav ministra Hojsa mogoče sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno gibanje posameznika po določeni javni površini, čeprav na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen vzrok za skrb glede posegov v človekove pravice.



Protest ob dnevu upora pred državnim zborom FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Protest ob dnevu upora pred državnim zborom FOTO: Jože Suhadolnik/Delo



 

Sodno varstvo


Samo delovanje policije ni v pristojnosti IP, saj lahko izvajajo le nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah, medtem ko vprašanje zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in dela policije presega njegova pooblastila. Posamezniki se v primeru suma teh kršitev lahko obrnejo na varuha človekovih pravic ali vložijo pritožbo v zvezi z delom policije na ministrstvu za notranje zadeve, imajo pa tudi sodno varstvo.

Vendar bo posameznik, menijo pravniki, glede prekrškovnega postopka  v sodnem varstvu težko uspešen, saj ima, kot rečeno, policija vso zakonsko podlago, da storilca prekrška identificira na podlagi javno objavljenih posnetkov.  

Preberite še:

Komentarji: