Istrski oljkarji med najboljšimi na svetu
Istrski oljkarji sodijo med najboljše na svetu. To dokazujejo tudi rezultati enega najuglednejših, svetovno znanih vodnikov o oljčnih oljih Flos Olei, ki je med 500 izbranih olj z vsega sveta uvrstil kar 87 istrskih – 69 iz hrvaške in 18 iz slovenske Istre. Olje Mate Bianca Belezza iz Zambratije je v novem katalogu za leto 2024 doseglo vrhunskih 100 točk. Takšnih je letos le devet na svetu. Janko Bočaj iz Trušk nad Koprom pa je z oljem Stara kortina dosegel prvo mesto v kategoriji ekstradeviških ekološko pridelanih olj z oznako ZOP in se uvrstil med 20 najboljših.
»Vsa leta je težko pridelati vrhunsko olje, letos je to bila umetnost posebne vrste.« Janko Bočaj
Italijanski vodnik Flos Olei za svoj katalog 2024 ocenjuje vzorce olj s severne poloble iz sezone 2022 in z južne poloble iz sezone 2023. Lanska olja so bila v Istri vrhunska. Letošnja sezona oljk, ki jo strokovnjaki sicer še analizirajo, pa je vse kaj drugega. Predsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije Danilo Markočič je za Delo na kratko ocenil: »Letošnja oljkarska sezona je sezona za jo pozabiti.« Janko Bočaj pa je dodal: »Vsa leta je težko pridelati vrhunsko olje, letos je to bila umetnost posebne vrste.«
Zakaj je sezona slaba
Oljar Sandi Babič iz Babičev pri Marezigah, ki melje oljke najuspešnejšim slovenskim in nekaterim hrvaškim oljkarjem, je ocenil, da je bil letošnji pridelek ne dosega niti polovico običajnega. Markočič je v družinskem oljčniku v Strunjanu pridelal komaj četrtino lanskih oljk, pri čemer je bilo zaradi manjše oljevitosti olja še manj.
»Olja so letos manj sadežna, manj aromatična, manj grenka in pikantna, manj sveža. So bolj sladkobna. V oljih so v povprečju višje stopnje oleinske kisline. Le petina od 235 pregledanih vzorcev v našem laboratoriju je imela nižjo stopnjo od 0,3 odstotka kisline, kar je eden od pogojev za olje z zaščiteno označbo porekla (ZOP),« pojasnjuje Milena Bučar Miklavčič, vodja edinega akreditiranega laboratorija za oljčno olje v državi pri Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper. Tudi tako želenih polifenolov (antioksidantov) je precej manj, kot jih je bilo v lanskih oljih. V laboratoriju tudi opažajo, da so imela olja sicer še primerno kislost (pod 0,8 utežnih odstotkov), vendar hkati tudi senzorične napake, ki so ta olja namesto v ekstradeviško uvrstila v navadno deviško kategorijo.
V običajnih letinah lahko primerno obdelano, filtrirano in hranjeno olje ohrani vse svoje dobre lastnosti najmanj 18 mesecev. Letos se bodo le najboljša olja ohranila toliko časa. Razlogov za slabo letino je več: od vremenskih razmer in obilice dežja do zelo obsežnega napada oljčne muhe. Vsi, ki so obirali po 15. oktobru, imajo zaradi tega manj oljk in olje slabše kakovosti, trdijo strokovnjaki. Slovenske oljkarje tolaži, da imajo težave z letino malodane v vseh sredozemskih državah. V Španiji in Italiji so ponekod ostali skoraj brez pridelka, zaradi česar se je oljčno olje na evropskih borzah občutno podražilo.
Zakaj so v Istri najboljši?
V Istri so upravičeno ponosni na visoke uvrstitve na številnih mednarodnih tekmovanjih. Svetovno priznani vodnik oljčnih olj Flos Olei (ureja ga nekdanji novinar Marco Oreggia) je letos med 500 najboljših uvrstil tudi 69 olj iz hrvaške Istre. »To je več, kot jih imajo Puglia (55), Toskana (51) in Andaluzija (12),« se hvalijo v hrvaških medijih, pri čemer med istrske niso šteli še 18 olj iz slovenske Istre. Hrvaška ima v Flos Olei za 2024 med 500 predstavljenimi 70 vzorcev, Slovenija 20. Absolutni prvak je olje Mate Bianca Belezza iz oljkarske kmetije Aleksandre Vekić iz Zambratije. Ta se lahko pohvali z drugim največjim nasadom oljk v Istri s kar 27.000 oljkami. Njeno olje je prejelo 100 točk, vse možne. Drugo najboljše olje je iz Oprtalja, pridelali so ga v družini Ipša in prejeli 99 točk. Trije najboljši slovenski oljkarji so prejeli vsak po 98 točk: Vanja Dujc iz Kopra, Franc Morgan iz Grintovca nad Koprom in Boris Jenko iz Bertokov pri Kopru. Po 96 točk pa sta prejela Janko Bočaj, ki je prvak v svoji kategoriji, in Miran Adamič z oljem Ronkaldo.
»Le petina od 235 pregledanih vzorcev je dosegala nižjo stopnjo oleinske kisline od 0,3 odstotka, kar je eden od pogojev za olje z zaščiteno označbo porekla«.
Udeležba na mednarodnih ocenjevanjih in certificiranje olja so precejšen strošek, ki si ga majhni oljkarji vse težje privoščijo, vendar je hkrati izziv, saj so dobre uvrstitve najboljši dokaz dobrega dela pri oljkarjenju in pogoj za boljšo prodajo in doseganje višjih cen. Oljar Sandi Babič je ocenil, da so stroški za pridelavo približno dobrega olja v povprečju vsaj 15 evrov za liter, vendar ta cena ne prinaša nobenega zaslužka pridelovalcu. Večina oljkarjev prodaja olje z ZOP v rinfuzi po cenah od 18 do 22 evrov za liter, na trgovskih policah pa je lahko tudi dvakrat dražje. Že steklenica, zamašek, etiketa in polnjenje pri vsaki steklenici dodajo tri evre, da o stroških prevoza in maržah niti ne govorimo. Le najboljši oljkarji za omejene serije dobrega olja dosegajo cene od 30 do 50 evrov za liter. Babič pravi, da je nakup necertificiranega olja nemalokrat nakup mačka v žaklju. Pogosto gre za mešanice olj, ki niso vredna niti pet evrov.
Zakaj bi oljke potrebovale poseben zakon
Skoraj vsi sogovorniki so potožili, da na področju oljkarstva v Sloveniji marsikaj ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Že pri varstvu so nesoglasja glede uporabe fitofarmacijskih sredstev. Oljkarji trdijo da v Sloveniji ne smejo uporabiti sredstev, ki jih pri sosedih lahko. V svetovalni službi to zanikajo. Pravijo, da je zaščitnih sredstev v Sloveniji dovolj, sicer najboljši oljkarji ne bi imeli tako dobrih olj. Povsem neučinkovit je tudi sistem subvencioniranja oljkarstva, ki spodbuja neregistrirano poslovanje. Posledica tega je, da država nima niti približno natančnih ocen o pridelku in porabi oljčnega olja. »Če bi uvedli podoben sistem subvencioniranja, kot ga je imela Hrvaška, torej po litru pridelanega olja, bi večina prijavila pridelek in bi zares videli, koliko oljkarjev imamo in koliko olja pridelamo,« je ocenil oljar Sandi Babič.
Milena Bučar Miklavčič pravi, da je že zdavnaj napočil čas za poseben zakon o oljkarstvu, če hočemo ohraniti to dejavnost in dosegati napredek. »Nikakor ne moremo sprejeti ocene, da gre oljkarstvu dobro, ker smo v zadnjih letih posadili toliko novih površin z oljkami. Panoga v resnici nazaduje in celo najboljši oljkarji so v velikih stiskah. Menimo, da oljkarstva ni mogoče primerjati s preostalim sadjarstvom, kjer je sadež končni, prodajni produkt. Oljke je treba še predelati. Če hočemo primerno poskrbeti za oljkarstvo, bo to treba narediti drugače, bolj pregledno in s posebnim zakonom skrbeti za to panogo. To pride najbolj do izraza prav v težkih letinah, kot je letošnja. O tem bomo podrobneje spregovorili na današnji prireditvi Mlado oljčno olje ob svetovnem dnevu oljk, 24. novembru,« je povedala Milena Bučar Miklavčič.
Nered pri statistiki
SURS ima za leto 2022 podatek, da imamo v Sloveniji 1571 hektarjev oljčnikov, toda ortfoto posnetki so ministrstvu lani kazali 2531 hektarjev z oljkami. Po podatkih SURS naj bi v povprečju pridelali 400 do 700 ton oljčnega olja. Če pa bi preračunali število oljk in povprečno rodnost, bi moralo biti domačega olja vsaj dvakrat več (med 800 in 1400 tonami). Pleg tega smo v državo leto 2021 uvozili 2205 tn oljčnega olja, še nekaj pa so ga uvozili tudi ljudje in pripeljali iz Italije in Hrvaške. Lani je bilo registriranih 3350 oljkarjev, verjetno jih je skoraj dvakrat več. Le približbno 40 jih ima certificirano olje z zaščiteno označbo porekla, ti pridelajo kakih 50.000 litrov olja ZOP, kar je približno pet odstotkov vsega pridelanega v državi. In samo to olje se udeležuje različnih mednarodnih ocenjevanj.
